Generalni direktorat za okolje pri Komisiji EU se je posvetil tekstilnim odpadkom in sicer načinom, kako kupe smeti iz različnih vrst blaga izkoristiti za kaj koristnega. Teoretične možnosti govorijo o obsežnem sortiranju in recikliranju mešanih tekstilij v nove izdelke, a zaenkrat še primanjkuje komercialno izvedljivih tehnologij. Največji potencial trenutno kaže predelava odpadnega tekstila v kompozit na osnovi gob, natančneje vrste glive ostrigarja Pleurotus pulmonarius, ta kompozit pa bi bil uporaben za toplotno izolacijo.

Pleurotus pulmonarius je goba iz družine ostrigarjev (foto: pxhere.com)

Od letos morajo države članice EU ločevati tekstilne odpadke v skladu z ‘Okvirno direktivo o odpadkih’, kar pa ne spremeni dejstva, da gre po tej fazi še vedno za nekoristne kupe odpadkov. Logična rešitev bi bila, da se ti tekstilni odpadki na kakšen način znova uporabijo. Generalni direktorat za okolje pri Komisiji EU je zato preveril 27 raziskovalnih člankov, da bi ugotovil, katere rešitve bi se lahko izkazale kot najbolj učinkovite.

Ugotovili so, da bi lahko iz odpadnega tekstila izdelovali kompozit na osnovi gliv (micelija) – za toplotno izolacijo, kompozit, ojačan s tekstilom – za uporabo v gradbeništvu, lahko bi proizvajali bio-olje in tereftalno kislino (TPA), ki se uporabljata v kemični proizvodnji za izdelavo plastike, smol, kompozitov in barv, pa tudi bombažna in najlonska vlakna, monomere spandeksa in bis tereftalat, kar bi se lahko recikliralo tudi nazaj v tekstil.

»Raziskovalci so izračunali, kako blizu bi bila vsaka uporaba idealni rešitvi, pri čemer so uporabili štiri merila – okoljsko, ekonomsko, tehnično in socialno – in ocenili vsako možnost. Ugotovili so, da ima izolacijski material na osnovi gliv največji potencial za prihodnji razvoj. To je mogoče doseči z gojenjem Pleurotus pulmonarius, vrste glive ostrigarja, na mešanici agroindustrijskih odpadkov in recikliranega tekstila,« pravijo z Generalnega direktorata za okolje.

Izdelava izolacijskega materiala na osnovi gliv se je izkazala za najboljšo, ker je postopek proizvodnje tega materiala dobro znan in tudi preprost, ima visoko ekonomsko upravičenost in tržni potencial, lahko proizvaja iz širokega nabora odpadkov in stranskih proizvodov, ima precejšnje možne okoljske prednosti. Edina večja pomanjkljivost je višja toplotna prevodnost kot obstoječe alternative.

Tudi ta pomanjkljivost bi se lahko vsaj delno odpravila z dodajanjem novih primesi in z uporabo debelejših slojev izolacija. Kot drugo najboljša možnost so navedli kompozit, ojačan s tekstilom, sledijo mu BHET, elastan, bombaž in najlon ter nazadnje bio-olje in TPA. Ker so možnosti recikliranja tekstilnih odpadkov po porabi omejene, ta raziskava ponuja dragocen vpogled v to, kam bi bilo najbolje usmeriti vire.

Kljub temu je pred začetkom pilotnih študij še veliko dela. Raziskovalci svetujejo ponovno preučitev tehničnih lastnosti materialov na osnovi micelija ter podrobnejše ekonomske, okoljske in socialne ocene.