Med poletjem slovenske gore obišče pribložno 1,7 milijona obiskovalcev, tako Slovencev kot tujcev. A na obiskovalce prežijo tudi številne nevarnosti, sploh letos, ko je vreme še precej bolj nepredvidljvo, nevihte pa so vsakodneven pojav. Zato so na Planinski zvezi Slovenije spet spomnili na nekaj osnovnih varnostnih ukrepov, s katerimi se lahko planinci izognejo usodnim težavam.
Letos je potrebno biti v hribih in gorah še posebej previden, saj si nevihte hitro sledijo iz ure v uro, iz dneva v dan (foto: Manca Čujež)
Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so ponovno opozorili, da je potrebno odhod v gore skrbno načrtovati, se nanj pripraviti ter s seboj vzeti vso potrebno planinsko opremo, ki jo je potrebo tudi znati uporabljati. Nepogrešljivi so telefon s polno baterijo, a tudi tiskani zemljevid in vodnik, ki bosta v pomoč, če se kdo izgubi. Priporočajo tudi uporabo čelad, da pa bi se izognili nevihtam, se je potrebno na pot odpraviti zgodaj zjutraj. Če pa obiskovalce vseeno ujame neurje, morajo čim prej sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov.
“Letošnje poletje zaznamujejo nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj. Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo – cepinom, derezami in primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je nujna uporaba čelade,” svetuje strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.
Na PZS opozarjajo tudi, da je treba turo prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca, saj lahko objave v medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar lahko hitro postane nevarno in je vzrok za številne gorske nesreče. Letos je bilo tako vslovenskih gorah že 244 nesreč, v katerih je kar 19 posameznikov izgubilo življenje.
V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, sodijo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen). Tudi ‘sodniška piščalka’ lahko pride zelo prav, če se izgubimo v temi ali v megli.
Planinci bi morali seveda s seboj vzeti tudi topla oblačila ter kapo in rokavice – v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je potrebno tudi o vremenski napovedi, poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so sicer odlično opremljene, so pa vseeno izpostavljene različnim nenadnim zunanjim vplivom.
Tako ima lahko pot, ki je bila še včeraj povsem varna in prehodna, danes popolnoma drugačno podobo. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.
Mobilni telefon je uporaben za navigacijo v gorah in nepogrešljiv, če moramo poklicati na pomoč, za varnejši obisk gora pa v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid. “Mobilne aplikacije, ki se jim posveča tudi aktualna številka Planinskega vestnika, so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas. Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti.
Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi – življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz … in ne potreba po vodi in hrani -, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, ko se zdani pa rešujmo položaj.
Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci,” poudarja Šerkezi.
Letošnje poletje ne skopari s plohami in nevihtami, zato je modro vedeti, kako ravnati, če ljudi v gorah ujame nevihta. Popolne zaščite pred udarom strele namreč ni, obstaja le preventiva. To pomeni, da se morajo gorniki v gore odpraviti dovolj zgodaj in da so popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini, v planinski koči, ali v avtu.
“Če nas nevihta preseneti v gorah, moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji.
Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko ‘sprehodijo’ tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov,” so še dodali na pzs.si.