Slovenski tržni inšpektorat bo odslej posebej preverjal, ali imajo tudi spletni vplivneži urejeno poslovanje, oziroma, ali delujejo po vseh predpisih, predvsem glede oglaševanja in prodaje preko socialnih omrežij. Pripravlja pa se tudi nova zakonodaja EU.
Danes je lahko vsakdo spletni ‘vplivnež’. To sicer ni uradni poklic, saj zanj ni potrebna nobena strokovna kvalifikacija, nobeno šolanje in nobene izkušnje. Tudi v Standardni klasifikaciji dejavnosti Statističnega urada Slovenije definicija spletnega vplivneža (še) ne obstaja. Vseeno pa so vsi tisti, ki se v Sloveniji ukvarjajo s spletnim vplivništvom (oz. influencerstvom), podvrženi celotni veljavni zakonodaji z različnih področij.
Ker se je v zadnjih letih kot del oglaševalske industrije močno povečalo trženje preko vplivnežev, lahko nepoznavanje ali nespoštovanje predpisov hitro privede do uporabe zavajajočih ali nedovoljenih praks. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) se bodo zato v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije v naslednjih mesecih intenzivno posvetili prav temu področju.
Če na primer vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre že za delo na črno. Prav tako morajo vsi, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, na svojih spletnih kanalih zagotavljati dostop do ažuriranih poslovnih podatkov o podjetju. Enako velja za vplivneže, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.
Posebno pozornost pa bodo namenili upoštevanju vseh različnih določb o oglaševanju. »Posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi. Pogoji za pridobitev pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi. Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in dokazljive. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.
Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj,« so poudarili z MGTŠ. Glavna tržna inšpektorica Andreja But pa je med drugim spomnila tudi na določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb, katere so bile sklenjene na daljavo.
Sicer se za celotno EU pripravlja nova zakonodaja s tega področja, tudi zato se bo Slovenija jeseni udeležila skupnega nadzora držav članic EU glede oglaševanja vplivnežev prek spleta, ki ga načrtuje Komisija EU.