Naslovnica Gospodarstvo Zasedanje Sveta za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva

Zasedanje Sveta za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva

Avtor: Spletno Uredništvo

Med zadnjimi novostmi s področja gospodarstva izstopata zasedanje Sveta za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva in dodelitev sredstev za Ekonomsko poslovno cono v Zagorju.

Zasedanje Sveta za internacionalizacijo slovenskega gospodarstvaMorski terminal za utekočinjeni plin naj bi bil začetna točka meddržavne plinske infrastrukture (foto: Acroterion/commons.wikimedia.org)  

 

V Zagorju ob Savi bodo zagotovo zadovoljni, saj je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podprla projekt ‘Ekonomsko poslovna cona Zagorje’. Vrednost projekta je skoraj milijon evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 608.000 evrov. Projekt bodo izpeljale občinske strukture Zagorja, z denarjem pa bo urejena celotna javna komunalna infrastruktura na območju ekonomsko poslovne cone.

Na zasedanju Sveta za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva pa so se prisotni pogovarjali o pobudi ‘Tri morja’. Ta pobuda je nastala leta 2016, vanjo je vključenih 12 evropskih držav. Poleg predstavnikov kar šestih ministrstev in dveh drugih državnih struktur so se sestanka udeležili predstavniki SID banke, Javne agencije SPIRIT, Slovenske turistične organizacije, Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije (ni pa bilo predstavnikov Slovenskih železnic in Luke Koper).

»Ministri in predstavniki deležnikov internacionalizacije slovenskega gospodarstva so se strinjali, da je treba podpirati regionalni dialog in povezovati države na osi sever-jug na področju investicij v gospodarstvo, transportno povezljivost, energetsko infrastrukturo, zaščito okolja, raziskave in razvoj ter digitalne komunikacije v regiji. Sodelovanje s temi državami je že sedaj dobro razvito, tako na vladni ravni kot podjetniški ravni,« so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za zunanje zadeve.

Sicer naj bi pobuda Tri morja povezovala baltske, črnomorske in jadranske države EU. Tako na bi se primarno vzpostavila avtocestna povezava med grškim Solunom (čeprav Grčija ne sodeluje v pobudi) in litovskim pristaniščem Klaipeda ter visoko zmogljiv železniško-cestni koridor Baltik – Jadran med poljskim Gdanskom in Italijansko Bologno (čeprav Italija ne sodeluje v pobudi).

Predvsem pa je v pobudi Tri morja zanimiv projekt o razvoju skupne, oziroma medsebojno povezane infrastrukture za utekočinjeni plin, ki bi vključevala vse države, vhodna morska terminala pa naj bi bila na Poljskem in na Hrvaškem.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.