Naslovnica Magazin Zakaj je pomemben razvoj evropskih vesoljskih tehnologij

Zakaj je pomemben razvoj evropskih vesoljskih tehnologij

Avtor: Spletno Uredništvo

Evropska vesoljska tehnologija se razvija in je že olajšala mnoge dejavnosti, med drugim komunikacije, kmetijstvo, spremljanje naravnih nesreč in reševanje življenj na morju. Kaj se nam obeta v bližnji prihdnosti in zakaj vse je razvoj izvenzemeljskih tehnologij pomemben?

eu in space 2Kljub temu, da vesoljska strategija EU pokriva dejavnosti, ki se odvijajo v vesolju, je njen pomen za delovanje podjetij in vsakdanjik ljudi na Zemlji velik, povrh vsega pa se vsi skupaj najbrž premalo zavedamo nevarnosti iz vesolja (foto: europarl.europa.eu)

 

Člani odbora ITRE so prejšnji mesec sprejeli osnutek poročila o vzpostavitvi vesoljskega programa Evropske unije in Agencije Evropske unije za vesoljski program. Evropsko vesoljsko strategijo so podrli tudi poslanci na decembrskem plenarnem zasedanju. Predlog proračuna za obdobje 2021–2027 znaša 16 milijard EUR in vključuje financiranje programov, kot so Galileo, Copernicus ter programa za spremljanje razmer v vesolju.

„Sodoben, varnejši, konkurenčen, učinkovit in trajnosten prometni sektor je tesno povezan z vesoljskim. Z navigacijskim sistemom in opazovanjem Zemlje so prometne storitve učinkovitejše,“ je pojasnil italijanski europoslanec Massimiliano Salini. „Z učinkovitejšim upravljanjem prometa bomo zmanjšali emisije in se spopadli s podnebnimi spremembami, z razširjeno uporabo dronov izboljšali dostavne in poštne storitve, z boljšimi sistemi sledenja letalom pa zmanjšali hrup in število preklicanih letov.“

Vesoljska tehnologija je nepogrešljiva za številne službe in ima pomembno vlogo pri učinkovitem spopadanju z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nadzor meja in varnost evropskih državljanov. A zaradi velikih stroškov in zahtevne tehnologije posamične evropske države same težko posežejo po zvezdah. “Evropa je trenutno druga vesoljska velesila na svetu, a vseeno moramo spodbujati vse tesnejše sodelovanje, če želimo ostati med vodilnimi. Nov vesoljski program verjame v Evropo.

Z njim se bo vodilni položaj Evrope na področjih opazovanja Zemlje, navigacije in tehnoloških raziskav okrepil. Evropa je trenutno druga vesoljska velesila na svetu, a vseeno moramo spodbujati vse tesnejše sodelovanje, če želimo ostati med vodilnimi. V primeru, da bodo tradicionalne vesoljske velesile ostale zelo dejavne, hkrati pa bodo na to področje vstopali novi igralci, ki bodo vse bolj ogrožali konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja, bo to še izredno pomembno,“ je za spletno mesto Parlamenta EU pojasnil Salini. 

Pri Evropski komisji pa so zapisali, da je evropska vesoljska industrija je ena najkonkurenčnejših na svetu. Zaposluje več kot 231 000 strokovnjakov in ustvarja dodano vrednost, ocenjeno na 53–62 milijard evrov. V Evropi je izdelana tretjina vseh satelitov na svetu. Po podatkih organizacije Eurospace je v letu 2016 evropska vesoljska proizvodnja, v kateri je zaposlenih 41 333 ljudi, zabeležila prodajo v vrednosti 8,2 milijarde evrov.

Velike naložbe EU so omogočile napredek, ki ga nobena država članica ne bi mogla doseči sama. Galileo in Copernicus sta postala svetovni referenci na področju satelitskega določanja položaja in opazovanja Zemlje. EU je z 29 sateliti, ki so trenutno v orbiti, in več kot 30, ki so načrtovani v naslednjih 10 do 15 letih, tudi največja institucionalna stranka izstrelitvenih storitev v Evropi.

Z vstopanjem novih akterjev in razvojem novih tehnologij se korenito spreminjajo tradicionalni industrijski modeli, vesoljske dejavnosti EU pa imajo še neizkoriščen potencial, kateri lahko pomaga pri izpolnjevanju naših spreminjajočih se varnostnih in političnih potreb. In glede varnostnihpotreb ne bi smeli pozabiti na eno največjih nevarnosti za planet Zemljo – asteroidi.

Prav razvoj vesoljske tehnologije je prejšnji mesec omogočil potrditi hipotezo, da je pred približno 12.000 leti na Grenlandijo padel asteriod, ki je ime katstrogalne posledice za planet. V Severni in Južni Ameriki ter Sibiriji je prišlo do izginutja velike večine večjih živalskih vrst, najbrž tudi večine človeškega prebivalstva na teh ozmljih. Udarni krater, ki se skriva globoko pod grendlandskim ledom, ima namreč kar 30 kilometrov premera.  

Odtlej so na Zemljo padali le asteriodi, ki so pozročili ne tao katastrofalno, a še vedno kar obsežno škodo. Omeniti velja predvsem Sloveniji najbližjega, ki je  približno leta 3100 pr. n. št zadel gore v bližini avstrijskega Köfelsa. Leta 1908 pa se je asteriod razletel v atmosferi nad sibirsko reko Tunguško. Danes to eksplozijo primerjajo z dvakratno močjo atomske bombe iz Hirošime, uničenje pa je bilo popolno v krogu kar 50 km. 

Na srečo je v Tunguški šlo le za nenaseljene gozdove. Če bi na primer do iste eksplozije prišlo nekje v zraku nad Celjem ali Velenjem, bi udar ni val uničil tudi Ljubljano in Maribor. Zato bi bilo še posebej pomembno, da bi uspeli vse večje predmete, ki vsakodnevno padajo v naše ozračje iz vesolja, vnaprej zaznati in zaradi evakuacij tudi pravočasno napovedati mesto padca. To pa je najbrž tudi največji izziv za evropsko raziskovanje vesolja.   

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.