Od 31. julija 2026 morajo kozmetični izdelki, ki se na novo dajejo na trg Evropske unije, izpolnjevati razširjena pravila za označevanje dišavnih alergenov. Nova ureditev zajema še 56 dodatnih snovi in je posebej pomembna za ljudi s potrjenimi alergijami, ki se morajo določenim sestavinam izogibati.

Simbolična slika prikazuje kozmetične izdelke in parfume (foto: Curated Lifestyle / Unsplash+)

Kaj nova pravila pomenijo za kupce?

Pri nakupu kreme, parfuma ali šampona običajno odločajo cena, vonj in pričakovani učinek. Pri ljudeh s potrjeno alergijo pa lahko izbiro določi že ena sestavina. Če je alergen posamično naveden na deklaraciji, ga lažje prepoznajo in se izognejo izdelku, ki bi lahko sprožil reakcijo. Dišavne sestavine namreč niso omejene na parfume, temveč se uporabljajo tudi v kremah, losjonih, deodorantih in izdelkih za umivanje, pri katerih odišavljanje ni glavna lastnost.

Nova ureditev ne prepoveduje vseh dišavnih snovi, temveč določa, kdaj jih je treba navesti med sestavinami, če so prisotne v izdelku in so izpolnjeni predpisani pogoji. Posamezen izdelek zato ne vsebuje nujno vseh 56 dodatnih alergenov. Več podrobnosti o novih zahtevah pojasnjuje Evropska komisija – označevanje dišavnih alergenov.

Zakaj EU razširja seznam dišavnih alergenov?

Pravna podlaga za spremembo je Uredba Komisije (EU) 2023/1545, sprejeta 26. julija 2023. Z njo je Evropska unija razširila seznam dišavnih alergenov, ki jih je treba pod določenimi pogoji posamično navesti na seznamu sestavin kozmetičnih izdelkov, ter posodobila nekatere že obstoječe vnose.

Razlog za spremembo je zaščita ljudi, ki so na posamezne dišavne sestavine preobčutljivi. Ob ponovnem stiku z alergenom lahko pri njih nastane alergijski kontaktni dermatitis, čeprav drugi uporabniki isti izdelek uporabljajo brez težav. Za proizvajalce to pomeni prilagoditev deklaracij, kadar sestava izdelka zahteva dodatne navedbe, ne pa nujno spremembe recepture.

Kateri kozmetični izdelki so zajeti?

Razširjena pravila lahko vplivajo na označevanje parfumov, krem za obraz in telo, losjonov, deodorantov, šamponov, gelov za prhanje ter drugih kozmetičnih izdelkov. Pri nekaterih bo seznam sestavin daljši, pri drugih pa spremembe morda ne bo opaziti, ker ne vsebujejo snovi, za katere velja nova zahteva. Obveznost posamičnega označevanja je odvisna od prisotnosti alergena in njegove koncentracije v končnem izdelku.

Pri izbiri kozmetike niso odločilne samo oznake, kot sta »naravno« in »za občutljivo kožo«. Tudi dišavne sestavine naravnega izvora lahko povzročijo alergijsko reakcijo. Pri potrjeni preobčutljivosti je zato pomembno poznati konkretno snov, ki povzroča težave, in upoštevati dejansko sestavo izdelka.

Kdaj mora biti alergen naveden na embalaži?

Evropska pravila določajo dva koncentracijska praga. Dišavni alergen je treba posamično navesti, kadar njegova koncentracija presega 0,001 odstotka v izdelkih, ki ostanejo na koži, oziroma 0,01 odstotka v izdelkih, ki se izperejo. Mejne vrednosti pojasnjuje tudi Urad Republike Slovenije za kemikalije – označevanje dodatnih alergenov v kozmetiki.

Med izdelke, ki ostanejo na koži, sodijo na primer kreme, losjoni in parfumi, med tiste, ki se izperejo, pa šamponi in geli za prhanje. Pragova določata obveznost označevanja, ne pa osebne meje varnosti za vsakega posameznika. Pri potrjeni alergiji lahko reakcijo sproži tudi nižja koncentracija določene snovi, zato je treba upoštevati morebitna navodila zdravstvenega strokovnjaka.

Kako prepoznati morebitno alergijsko reakcijo?

Alergija na dišavno sestavino se lahko pokaže kot srbenje, rdečina, izpuščaj ali ekcem na mestu stika z izdelkom. Reakcija se ne pojavi nujno takoj po nanosu, zato je včasih težko ugotoviti, katera snov jo je sprožila. Podobne težave lahko povzročijo tudi druge sestavine ali neustrezna uporaba kozmetike, zato samo na podlagi simptomov ni mogoče zanesljivo določiti vzroka.

Če se težave ponavljajo ali vztrajajo, je smiseln posvet z zdravnikom oziroma dermatologom, ki lahko presodi, ali je potrebno dodatno testiranje. Ljudje, ki opažajo ponavljajoče se draženje kože, naj bodo pozorni na povezavo med uporabo posameznega izdelka in pojavom simptomov. Tudi dišavne sestavine naravnega izvora lahko povzročijo alergijo, zato so pri ugotavljanju vzroka pomembni dejanska sestava izdelka, okoliščine uporabe in po potrebi strokovna presoja.

Zakaj so starejši izdelki še vedno lahko v trgovinah?

Uredba določa dva ločena roka. Kozmetični izdelki, ki niso skladni z novimi zahtevami, so se lahko dajali na trg EU do 31. julija 2026. Izdelki, ki so bili na trg dani pred tem datumom, pa so lahko pod pogoji uredbe še naprej dostopni na trgu do 31. julija 2028. To razlikovanje določa Uredba Komisije (EU) 2023/1545, pojasnjuje pa ga tudi Evropska komisija.

Zato lahko kupec tudi po 31. juliju 2026 v trgovini najde starejšo embalažo brez vseh dodatnih navedb. Njena prisotnost sama po sebi še ne dokazuje kršitve, saj je treba upoštevati, kdaj je bil izdelek dan na trg in ali zanj velja prehodno obdobje. Datum nakupa namreč ni nujno enak datumu prvega dajanja izdelka na trg EU. Za ljudi s potrjeno alergijo je pri nakupu najpomembneje, da poznajo snovi, na katere so preobčutljivi, in upoštevajo zdravstvena priporočila.