Slovenska vlada je danes soglasno potrdila investicijski program za graditev nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Pripravljalec investicijskega programa Deloitte je ocenil, da je investicija v tir Divača–Koper ekonomsko in finančno upravičena. Neodvisni strokovnjaki so to zatrjevali že leta nazaj, vseeno pa cena gradnje ostaja visoka.
‘Eppur si muove’ (vseeno se premika), bi najbrž dejal Gallileo Gallilei tudi glede gradnje drugega tira (foto: mzi.gov.si)
Vlada Republike Slovenije je danes potrdila investicijski program za projekt dugi tir Divača–Koper, oziroma dokument, katerega namen je bila proučitev ekonomske in finančne izvedljivost projekta. Posebej je vredno poudariti, da je bila potrditev soglasna, torej so vsi prepričani, da gre za transparenten in resnično dober projekt. »Projekt je ekonomsko upravičen, saj so ekonomske koristi večje od stroškov,« je po končani vladni seji izjavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Ministrica je še poudarila, da je projekt za našo državo preveč pomemben, da bi ga spremljala negativne konotacija, kot se je to dogajalo v preteklosti. Največ kritik je v zadnjih dveh letih letelo na Mira Cerarja, Petra Gašperšiča, Marka Jazbeca in Metoda Dragonjo, številni sumi pa so se porajali zaradi previsoke cene projekta, zaradi načina vpletnosti madžarske družbe MOL, zaradi prikrivanja podatkov javnosti in zaradi vzporednega dogajanja v Luki Koper.
Sedaj je v investicijskem programu za izgradnjo in upravljanje drugega tira med Divačo in Koprom dokončno predvidena gradnja v obdobju 2019-2025 in začetek obratovanja novega tira v začetku leta 2026. Ocenjeno je, da bo za izgraditev tira Divača–Koper potrebno zagotoviti 1.194 milijonov evrov, od tega 1.150 milijonov evrov za stroške gradnje, 32 milijonov za stroške obresti, nadomestil in drugih stroškov, 12 milijonov pa za operativne stroške podjetja 2TDK.
V investicijskem programu je predvideno, da bo prvotno enotirna proga v prihodnosti nadgrajena v dvotirno, zato je že upoštevano, da bodo premeri treh servisnih predorov primerno razširjeni. Cena projekta pa se po zamenjavi vlade ni bistveno znižala, čeprav so neodvisni strokovnjaki zatrjevali, da bi lahko isti projekt (sicer na drugačen način) zgradili za nekaj več kot 800 milijonov evrov. Razlika med nevladnimi in vladnimi projekcijami še naprej niha nekje med 20 in 30% celotne vrednosti.
Tudi zato je pomembno, da je Ministrica Bratušek po seji vlade predstavila vire financiranja projekta. “Drugi tir bodo tako nazadnje v celoti poplačali uporabniki infrastrukture, in sicer iz novih dajatev. Prevozniki tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper bodo plačevali pribitek k cestnini in takso za pretovor, poleg tega pa še uporabnino za drugi tir in povečano uporabnino na jedrnem železniškem (TEN-T) omrežju.
Slovenija bo v primeru, ko pri projektu ne bo sodelovanja zalednih držav, sama vložila 522 milijonov evrov kapitala v projektno podjetje 2TDK. 122 milijonov evrov bo vložila do leta 2026, in sicer bodo to sredstva, zbrana s pribitkom k cestnini za tovorna vozila. Iz proračuna bo v kapital 2TDK vložila vsaj 200 milijonov, če ne bo sodelovanja zaledne države, pa 400 milijonov evrov. V primeru sodelovanja zaledne države pri projektu je njen 200-milijonski vložek v 2TDK predviden v letih 2021 in 2022.
Preostala sredstva, potrebna za dokončanje nove proge, bodo predvidoma pridobljena v obliki nepovratnih evropskih sredstev (250 milijonov evrov), posojil mednarodnih finančnih institucij in SID banke (250 milijonov evrov) in posojil komercialnih bank (167 milijonov evrov). Šest milijonov evrov bo prispevala povečana uporabnina za uporabnike železniških prog v slovenskem jedrnem omrežju, zbrana v času graditve nove proge,” so še zapisali na spletu Ministrstva za infrastrukturo.