Vrh slovenskega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve nadaljuje z Afriško turnejo. Po Etiopiji je bila prvič na vrsti tudi sosednja Kenija, kjer se je pokazal predvsem potencial za precej bolj konkretno gospodarsko sodelovanje.

Z Ministrstva za zunanje in Evropske zadeve (MZEZ) so spomnili, da je 3. novembra letos minilo natanko 20 let od vzpostavitve prvih uradnih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Kenijo. Vseeno je bil šele sedaj na vrsti prvi obisk na visoki ravni s strani Slovenije, morda tudi zato, ker Kenija v preteklosti gospodarsko ni bila preveč zanimiva. Sicer se stvari premikajo naprej, tako da potencial za sodelovanje obstaja.

Trenutno pa Slovenija v tej državi financira dva projekta. »Pri prvem gre za podporo upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in s pomočjo digitalnih modelov za obdobje v letih od 2023 do 2025. Namen projekta je zagotoviti ustrezne satelitske tehnologije in digitalne modele, ki bodo odločevalcem omogočili dostop do čim bolj objektivnih podatkov o okolju in izdelavo celostnih analiz ekosistemov.

Pri drugem projektu, ki ga bo Slovenija izvajala skupaj s Svetovnim programom za hrano (angleško World Food Program – WFP), si bo prizadevala za krepitev podnebne odpornosti skupnosti v sušnih predelih Kenije,« so pojasnili z MZEZ. Pri tem projektu se posvečajo upravljanje tal za trajnostno obnovo ekosistemov ter lokalni proizvodnji medu. Za posle z medom pričakujejo vključitvijo zasebnega sektorja in spodbujajo predvsem čebelarke.

Po besedah ministrice Tanje Fajon v Keniji že deluje nekaj slovenskih podjetij, kot so CTC Group (gradnja hiš), Geocodis (razvoj interaktivnega portala), Roto Group (proizvodnja plastičnih vodnih rezervoarjev), Tevel (industrija) in Waboost (vodna tehnologija). Področja, kjer bi državi lahko poglobili sodelovanje so po mnenju slovenske strani proizvodnja sončne energije, kmetijstvo, ravnanje z odpadki in upravljanje z vodami.

Po drugi strani pa Kenijo zanimata tudi farmacevtska proizvodnja, saj je v tej državi središče proizvodnje za vso Afriko, in pa tudi umetna inteligenca. Prav tako bi po mnenju vrha MZEZ Kenija lahko postala vstopna točka slovenskih podjetij za afriški trg, podobno bi lahko Slovenija prek Luke Koper postala vstopna točka za kenijske proizvode na trge srednje in jugozahodne Evrope.