Naslovnica Slovenija V naslednjih dneh raje na knjižni sejem kot v visokogorje

V naslednjih dneh raje na knjižni sejem kot v visokogorje

Avtor: Spletno Uredništvo

Planinska založba Planinske zveze Slovenije je pred 35. Slovenskim knjižnim sejmom izdala še zadnjega izmed štirih vodnikov po Julijskih Alpah. Avtorji Klemen Janša, Jože Drab, Andraž Poljanec in Roman Tratar v svojih delih sistematično popisujejo vse planinske poti in tudi marsikatere skrite kotičke. Ta vodnik pa bo le del bogate ponudbe, ki jo PZS posebej pripravlja za sejem. 

Julijske Alpe v štirih vodnikih in pod snežno odejo foto Manca Ogrin 1 Pri PZS vedno opozarjajo tudi na aktualne nevarnosti v slovenskih gorah – trenutna stopnja nevarnosti nežnih plazov na celotnem območju Julijskih Alp nad višino 1800 metrov je velika oziroma tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici, enako pa velja tudi za Kamniško-Savinjske Alpe nad višino 2000 metrov, zato trenutno močno odsvetujejo vsak obisk visokogorja (foto: Manca Ogrin)

 

Planinska zveza Slovenije (PZS) se bo na 35. Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo od 27. novembra do 1. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu, že tradicionalno predstavila s posebnimi sejemskimi ugodnostmi, novostmi planinskimi vodniki, zemljevidi in bogatim leposlovjem. Posebej velja omeniti nov vodnik ‘Julijske Alpe: osrednji del’, ki zaokrožuje knjižno kompilacijo o slovenskem delu Alp in tudi predelom bližnje soseščine.

Pri PZS je sicer najprej izšel vodnik ‘Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca’, ki se pod avtorstvom Jožeta Draba osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj znanih slovenskih vrhov. Drugi vodnik ‘Zahodne Julijske Alpe’ Klemna Janše prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje. Tretji vodnik ‘Julijske Alpe: južni’ del pokriva območje od Krnske skupine čez Bohinjsko-Tolminski greben do Ratitovca in Jelovice.

Kot zadnji je prejšnji mesec izšel še vodnik ‘Julijske Alpe: osrednji del’. “Pogorje v osrednjem delu Julijskih Alp zajema večino naših najvišjih gora s Triglavom na čelu. Nanje iz dolin vodijo pretežno označene in tudi zavarovane poti, ki po zahtevnosti pogosto segajo v kategorijo zelo zahtevnih in je na njih priporočljiva uporaba samovarovanja. V brezpotnih območjih, kot je Martuljška skupina, vrhove dosežemo celo le s plezalnimi vzponi, najbolje v spremstvu gorskega vodnika.

V predelu Pokljuke, Mežakle in gora nad Bohinjem pa so gore večinoma lažje dostopne, čeprav na kakšen vrh ni označene poti oziroma nanj vodijo le manj zahtevna brezpotja,” pravi avtor Roman Tratar. PZS za 35. Slovenski knjižni sejem pripravlja še dve posebni knjižni predstavitvi – ‘Po Slovenski planinski poti in v Dolomite’ (27. november, Forum za obiskovalce, 18.00) in ‘Spomini Rada Kočevarja in Joža Miheliča’ (29. november, Forum za obiskovalce, 12.00).

Letos so poleg vodnikov ‘Julijske Alpe: osrednji del’ in ‘V zasnežene gore’ pri Planinski založbi PZS izšli še vodnika ‘Slovenian Mountain Trail’ (Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk, Andraž Poljanec) in ‘Dolomiti po dolgem in počez’ (Andrej Mašera), avtobiografski deli ‘Tista lepa leta’ (Rado Kočevar, Mojca Volkar Trobevšek) in ‘Vprašaj goro’ (Joža Mihelič), nova izdaja učbenika ‘Plezalna tehnika’ (Marjan Keršič – Belač), slikanica ‘Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah’ (Stanka Klakočer), zemljevid ‘Lisca in Sevnica z okolico’ ter prav poseben ‘Planinski koledar 2020’.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.