Naslovnica Svet & EU V Helsinkih o vlaganjih v raziskovalno dejavnost in konkurenčnosti EU

V Helsinkih o vlaganjih v raziskovalno dejavnost in konkurenčnosti EU

Avtor: Spletno Uredništvo

V Helsinkih so se včeraj ministri dežav EU posvetili prihodnosti, vlaganjih v raziskovalno dejavnost in konkurenčnosti, a brez uporabe trenutno zelo popularne fraze ‘trajnostni razvoj’ seveda ni šlo. Tokrat so se osredotočili na inovacijsko vodeno trajnostno rast ter spregovorili o ‘Misijah’ kot strateškem orodju v programu ‘Obzorje Evropa’.

V Helsinkih o vlaganjih v raziskovalno dejavnost in konkurenčnosti EUKako hkrati ohraniti evropske vrednote, očuvati planet, zagotavljati finačna sredstva za raziskovalno dejavnost in ohraniti konkurenčnost – to je zagotovo zelo veliko vprašanje (foto: gov.si)

 

V dopoldanskem delu srečanja v finski prestolnici so se ministri držav EU osredotočili na javno razpravo o raziskavah in inovacijah za inovacijsko vodeno trajnostno rast. Pri tem je bilo ključno vprašanje, kakšen naj bo model prihodnjega razvoja EU, ki bi moral po splošnem konsenzu temeljiti na znanosti in inovacijah. Ministri so se strinjali, da bo morala biti oblika razvoja EU vsekakor konkurenčna v globalnem merilu, hkrati pa bo morala vključevati vse ključne evropske vrednote. 

»Brez ukrepov, ki bodo upoštevali podnebne spremembe in evropski socialni model, si novega razvojnega pristopa ne moremo predstavljati. Znanost na EU in na nacionalni ravni ne sme biti zgolj vprašanje enega resorja ali enega področja. Zato Slovenija zagovarja t.i. horizontalizacijo znanosti in inovacij,« je v Helsinkih poudaril slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, pod katerega resor sodi tudi konkurenčnost. Poudaril je še, da je predpogoj za kakršnokoli resno razpravo o novih pristopih in ukrepih na področju znanosti, inovacij in razvoja zagotovitev primernih virov finaciranja

V popoldanskem delu srečanja pa so se ministri in ministrice osredotočili na razpravo o ‘Misijah’ – strateškem orodju programa ‘Obzorje Evropa’. Trenutno je predvidenih 5 Misij, ki obsegajo: prilagajanje klimatskim spremembam (vključno z družbeno preobrazbo), bolezni raka, zdrava morjain vse vode, klimatsko nevtralna in ‘pametna’ mesta, ter zdrava prst in hrana. Evropski komisar Carlos Moedas je potem prisotnim predstavil izbor predsedujočih posameznim odborom Misij, pri čemer so bile kandidatke in kandidati določeni med več kot 2000 predlaganimi imeni s strani držav članic.

Vendar pa je slovenske strani prišlo tudi opozorilo glede uravnoteženosti. Kot so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZS), med delovanjem Misij ne bi smelo priti do uresničevanja enostranskih projektov oz. agend, delovanje pa prav tako ne bi smelo voditi v prevelike razlike v vlaganjih na posameznih ključnih raziskovalnih področjih v Evropi.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.