Danes je bil na vrsti prvi ‘Posvet o prihodnosti kohezijske politike po letu 2027 v Sloveniji’. Govora je bilo o načrtih in potrebah, o nadaljnjem vključevanju v procese črpanja evropskih sredstev in o najrazličnejših koristih, ki jih ta denar prinaša prebivalcem naše države.
Plakat za eno od mnogih področij, ki ima koristi od evropskega denarja (foto: FB Evropska sredstva)
Prvi ‘Posvet o prihodnosti kohezijske politike po letu 2027 v Sloveniji’ je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR). MKRR glede prihodnosti črpanja evropskih sredstev pričakuje sodelovanje in usklajevanje, želi pa tudi prisluhniti potrebam vseh različnih segmentov potencialih koristnikov sredstev ter seveda pri nem upoštevati tudi državne interese Republike Slovenije.
»S sredstvi Evropske kohezijske politike ustvarjamo delovna mesta, financiramo projekte, ki izboljšujejo našo prometno, energetsko, zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo, spodbujajo sodelovanje in povezovanje med partnerji, izboljšujejo varnost naših meja, prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in spodbujajo digitalni prehod naše družbe,« je v uvodnem nagovoru na posvetu poudaril prvi mož MKRR Aleksander Jevšek.
Povedal pa je tudi, kako so po njegovem mnenju za uspešno prihodnjo kohezijsko politiko ključni dejavniki poenostavitev administrativnih postopkov, povečanje deleža sredstev za teritorialne pristope, podpora digitalizaciji in zelenemu prehodu ter izboljšanje sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in industrijo. Kot težavi, ki ju bo potrebno premostiti, pa je navedel finančne omejitve in pomanjkanje usposobljenega kadra.
Uvodnemu prvemu posvetu o prihodnosti kohezijskih aktivnosti bodo po napovedih MKRR sledilo še več drugih posvetov, ministrstvo pa bo prejete predloge in mnenja posredovalo Komisiji EU. Skupna želje je, da bi tako dosegli boljši in bolj fleksibilen zakonodajni okvir kohezije po letu 2027.