Tudi Slovenija je pristopila k izvajanju obsežnega mednarodnega okvira glede poročanja o kripto-sredstvih, ki se s kratico imenuje CARF. Gre za mednarodno izmenjavo podatkov o pravilnem izpolnjevanju davčnih obveznosti, katere cilj je preprečevanje davčnih utaj na področju kripto-sredstev.
Tudi kripto-sredstva bodo kmalu pod strožjim nadzorom davčnih organov (foto: pxhere.com)
Z Ministrstva za finance (MF) in z Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov so oznanili, da je tudi Republika Slovenija zaradi vse večje potrebe po učinkovitem mednarodnem sistemu avtomatične izmenjave informacij o kripto-sredstvih pravkar pristopila k skupni izjavi glede izvajanja novega mednarodnega standarda za to finančno področje.
Izjavo so podpisale tudi Armenija, Avstralija, Avstrija, Barbados, Belgija, Belize, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Čile, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Koreja, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Mehika, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Singapur, Slovaška, Južna Afrika, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo in ZDA.
Poleg tega pa so izjavo podpisale celo znane davčne oaze, ki so vse po vrsti nekdanje kolonije Združenega kraljestva – otoki Guernsey, Jersey, Man, Kajmanski otoki in tudi Gibraltar. »Omenjeni standard, ki ga je razvila OECD je del okvira za poročanje o kriptosredstvih (angleško Crypto-Asset Reporting Framework – CARF), isto vsebino pa določa tudi pravkar sprejeta novela direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja.
CARF je bil razvit ob upoštevanju hitre rasti trga kriptosredstev in predvideva sporočanje davčnih informacij o transakcijah v kriptosredstvih na standardiziran način. Tako se te informacije vsako leto avtomatično izmenjujejo z jurisdikcijami rezidentstva davčnih zavezancev,« so pojasnili v izjavi za javnost in dodali, da bo tako omogočen hiter prenos CARF v nacionalno zakonodajo ter pričetek izmenjave teh informacij v letu 2027.
Skupni cilj vseh podpisnic je preprečevanje davčnih utaj na področju kripto-sredstev, saj se prek teh in podobnih finančnih prevar zmanjšujejo javni prihodki držav in se zato po drugi strani povečujejo tudi bremena za davkoplačevalce.