Med 16. in 22. septembrom je na vrsti 21. Evropski teden mobilnosti (ETM). Potekal bo pod sloganom ‘Trajnostno povezani’, napoveduje pa se množična serija dogodkov po vsej državi, prek katerih bodo posameznike spodbujali k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza.
Poletna gneča na slovenskih cestah in mejnih prehodih je nedvomno velik proizvajalec toplogrednih plinov (foto: SJ)
Evropski teden mobilnosti (ETM) bo letos doživel že svojo 21. izvedbo, trajal pa bo od 16. do 22. septembra. Kar 96 slovenskih občin bo tokrat sodelovalo pod sloganom ‘Trajnostno povezani’ in ljudi osveščalo glede trajnostne mobilnosti – hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza. Pripravljajo se kolesarski izleti, brezplačne popravljalnice koles, ‘Dan brez avtomobila’ in ‘Park(irni) dan’, ponekod bodo razdaljo označevali celo ‘Peš kažipoti’.
Ker bo letos poudarek na osveščanju mladine, bodo vrtci in osnovne šole hoji spodbujali z gledališkima igrama ‘Beli zajček’ in ‘Kokoška Rozi’, ponekod bosta šolarje do učilnic pospremila ‘Pešbus’ in ‘Bicivlak’. Veliko sodelujočih občin bo b tem času predstavilo tudi nove pridobitve, kot so prenovljene ali nove kolesarske infrastrukture. Dogajanje na ETM bo marsikje povezano tudi z Evropskim letom mladih.
»Vsak posameznik lahko s premišljeno odločitvijo za aktivno mobilnost pomembno pripomore k lepšemu življenju celotne skupnosti. Hoja, kolesarjenje in javni prevoz za razliko od avtomobilskega prometa v ozračje vnašajo znatno manj toplogrednih plinov, okolje manj onesnažujejo s hrupom in svetlobo, povzročijo manj prometnih nesreč, izboljšajo pa tudi naše zdravje,« ob tem sporočajo z Ministrstva za infrastrukturo (MI).
Programi delavnic in dogodkov letošnjega 21. ETM so zbrani na spletni strani tedenmobilnosti.si. Na MI so še spomnili, da smo Slovenci že kar pretirano ‘avtomobilni’ – skoraj 70 % vseh poti opravimo z avti, v dveh tretjinah primerov se v avtu vozi le ena oseba, več kot 50 % voženj pa opravimo na razdalji, krajši od dveh kilometrov.Prav slednje bi se lahko spremenilo, saj bi za manj kot dva kilometra avto lahko kar lepo pustili pri miru.
Sicer pa slovenske navade niso edini večjih dejavnik ‘prometnega onesnaževanja’ v državi. Enkrat bi se lahko na MI lotili tudi poletnih gneč in zastojev, ki bo koncih tedna povzročajo kilometrske kolone proti mejni prehodom in proti prestolnici Ljubljani. Vsak zastoj namreč povzroči precej večje onesnaženje in nastanek toplogrednih plinov kot pa lokalne 2-minutne vožnje.