V hladilniku je ostal kos piščanca, nekaj riža, krompirja ali zelenjave od včerajšnjega kosila. Na prvi pogled so to le ostanki, ki jih bomo pogreli ali čez nekaj dni zavrgli. Toda z nekaj kuharske iznajdljivosti lahko postanejo že pripravljene sestavine za povsem novo kosilo – in prav v tem je trik, ki ga uporabljajo tudi vrhunski kuharji.

Iz ostankov hrane lahko z nekaj iznajdljivosti nastane povsem novo kosilo. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Kaj narediti iz ostankov hrane? Najprej pozabite na včerajšnji krožnik

Odprete hladilnik. Na eni polici je polovica pečenega piščanca, nekje zadaj skodelica riža, v predalu pa paprika, ki je videla že boljše dni. Na prvi pogled ostanki. Za dobrega kuharja pa je velik del današnjega kosila že pripravljen.

Priznani italijanski chef Massimo Bottura zagovarja prav takšen pogled na hrano. Namesto slepega sledenja receptu svetuje, da najprej pogledamo, kaj imamo na voljo, nato pa razmislimo, kaj lahko iz tega ustvarimo. Ostanki tako niso nujno včerajšnja jed, ki čaka na ponovno pogrevanje, ampak sestavine za nekaj novega.

Kos piščanca lahko postane nadev za tortiljo, riž gre v vročo ponev z zelenjavo in jajcem, iz krompirja nastane fritata, nekoliko utrujena zelenjava pa lahko konča v juhi ali omaki. Ko začnemo razmišljati na ta način, se vprašanje »kaj naj danes skuham?« precej spremeni.

Ostal je piščanec? Ne pecite ga še enkrat do suhega

Pečen piščanec je eden najbolj uporabnih ostankov. Meso odstranimo s kosti in ga natrgamo ali narežemo, nato pa ga lahko uporabimo v tortiljah, testeninah, solati, sendviču ali jedi z rižem.

Tu pride prav preprost kuharski trik. Ker je meso že pečeno, ga ni treba še enkrat dolgo pražiti. Če pripravljamo omako ali zelenjavo v ponvi, piščanca dodamo proti koncu in ga segrejemo skupaj z drugimi sestavinami. Tako je manj možnosti, da postane suh.

Če je od pečenja ostalo nekaj omake, toliko bolje. Žlica ali dve lahko mesu vrneta sočnost, sveža zelišča, limona ali jogurtova omaka pa poskrbijo, da današnje kosilo ne bo imelo okusa po včerajšnjem.

Hladen riž je lahko odlična osnova za kosilo iz ene ponve

Skodelica riža, ki je ostala od kosila, sama po sebi ni posebej vznemirljiva. Toda prav ohlajen, pravilno shranjen riž je lahko priročen za hitro jed iz ponve.

Na dobro segreti ponvi prepražimo čebulo in zelenjavo, dodamo riž ter jajce, po želji še ostanek mesa. Malo česna, ingverja, čilija ali sojine omake spremeni nekdanjo prilogo v samostojno jed.

Tu tudi ni treba preveč komplicirati. Polovica korenčka, nekaj graha, košček paprike ali dve žlici koruze so ravno pravšnji ostanki za takšno kosilo. V eni ponvi lahko tako izgine več majhnih količin hrane, za katere sicer ne bi vedeli, kaj z njimi.

Če riža ne želimo pražiti, ga lahko uporabimo za polnjeno zelenjavo, dodamo juhi ali iz njega pripravimo polpete.

Včasih so za dobro kosilo dovolj tri sestavine

Tudi kuhan krompir od prejšnjega dne ima precej več možnosti, kot se zdi. Narežemo ga in položimo na dobro segreto ponev. Namesto nenehnega mešanja ga prvih nekaj minut pustimo pri miru, da dobi zlato in hrustljavo skorjico.

Šele nato ga obrnemo in dodamo čebulo, zelenjavo ali jajca. Iz nekaj preprostih sestavin hitro nastane fritata oziroma krepko kosilo iz ene ponve.

Tudi pire krompir ni izgubljen. Z jajcem, nekaj moke ali drobtin in začimbami ga lahko spremenimo v krompirjeve polpete. Če imamo še malo sira, ga dodamo v maso ali na koncu po vrhu.

Poln hladilnik torej ni pogoj za dobro kosilo. Včasih je mogoče pripraviti celo okusno kosilo iz samo treh sestavin, če jih znamo smiselno povezati.

Paprika je že nekoliko uvela? To še ne pomeni, da je za v koš

Pri zelenjavi nas pogosto zavede videz. Paprika, bučka ali korenček morda niso več dovolj čvrsti za lepo svežo solato, vendar so lahko, če so še varni za uživanje, povsem uporabni za jed, ki jo bomo kuhali ali pekli.

Takšna zelenjava lahko konča v juhi, omaki, fritati ali testeninah. Iz več različnih kosov zelenjave lahko pripravimo tudi gosto zelenjavno juho in jo s paličnim mešalnikom spremenimo v kremno osnovo.

Podoben pristop uporablja ameriška kuharica Rachael Ray, ki nekoliko uvelo listnato zelenjavo vključuje v juhe, pražene jedi, pesto ali jajčne jedi. Uporaben je tudi njen način organizacije hladilnika: stvari, ki jih je treba pojesti najprej, postavi spredaj.

To je eden tistih trikov, ki se zdijo skoraj preveč preprosti, dokler jih ne začnemo uporabljati. Kar vidimo, bomo veliko verjetneje tudi porabili.

Star kruh je lahko bolj uporaben kot svež

Suh kruh je lep primer živila, ki se mu s staranjem spremeni uporabnost. Za sendvič morda ni več najboljši, vendar je lahko prav zaradi manjše vsebnosti vlage primeren za povsem druge jedi.

Narežemo ga na kocke, dodamo malo oljčnega olja in ga popečemo za juho ali solato. Zmeljemo ga lahko v drobtine ali iz njega pripravimo kruhove cmoke. Popečena rezina starega kruha lahko z nekaj paradižnika, sira ali zelenjave postane tudi hitro kosilo.

Star kruh ima pomembno mesto tudi v Botturinem pristopu h kuhanju. Namesto da bi ga obravnavali kot odpadek, izkoristimo lastnosti, ki jih je dobil s časom.

Seveda obstaja jasna meja: kruha s plesnijo ne rešujemo. Takšen kruh zavržemo.

Včasih je razlika med ostankom in novo jedjo samo dobra omaka

Najlažji način, da včerajšnja hrana dobi nov značaj, je pogosto sprememba okusa. Za to ne potrebujemo desetih novih sestavin.

Jogurt, limona, česen in zelišča lahko postanejo hladna omaka za piščanca ali krompir. Pečeno zelenjavo lahko osvežimo z oljčnim oljem in malo kisa, ostanek mesa pa s paradižnikovo omako spremenimo v osnovo za testenine.

Tudi Bottura pri osveževanju jedi uporablja preproste dodatke, kot sta limonin sok in oljčno olje. Pogosto namreč ne manjka nova glavna sestavina, ampak kontrast: težji jedi nekaj kislega ali svežega, mehki nekaj hrustljavega, blagi pa močnejša začimba.

To je eden od razlogov, zakaj je kuhanje iz ostankov lahko zanimivejše od navadnega pogrevanja. Cilj ni obnoviti včerajšnjega krožnika, ampak iz njega narediti nekaj drugega.

Pri ostankih je eno pravilo pomembnejše od vseh kuharskih trikov

Pri hrani, ki je že bila kuhana, ustvarjalnost nikoli ne sme prehiteti varnosti. Če ne vemo, koliko časa je jed stala na sobni temperaturi ali koliko časa je že v hladilniku, je ne poskušamo rešiti za vsako ceno.

Britanska Food Standards Agency svetuje, da kuhane ostanke ohladimo in pospravimo v hladilnik v dveh urah. Porabiti naj bi jih v 48 urah oziroma jih zamrzniti, če jih v tem času ne bomo pojedli.

Pri pogrevanju mora biti hrana vroča skozi celotno jed, ne samo na površini, ostanke pa naj bi pogrevali le enkrat. Pri mikrovalovni pečici pomaga, če jed med segrevanjem premešamo, saj se lahko posamezni deli segrejejo neenakomerno.

Posebno previdni moramo biti pri rižu. Nekuhani riž lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki lahko preživijo kuhanje. Če kuhan riž predolgo stoji pri sobni temperaturi, se lahko bakterije razmnožijo in tvorijo toksine. Zato je pri rižu pomembnejše, kako hitro smo ga po kuhanju ohladili in shranili, kot pa zgolj to, kako vroč bo ob naslednjem pogrevanju.

Morda vam danes sploh ni treba v trgovino

Kuhanje iz ostankov ne pomeni, da moramo dva dni zapored jesti isto jed. Ravno nasprotno. Ko jih nehamo obravnavati kot dokončano včerajšnje kosilo, dobimo kup že pripravljenih sestavin.

Nekaj žlic riža, kos piščanca in polovica paprike na prvi pogled nimajo veliko skupnega. V vroči ponvi pa lahko čez deset minut postanejo kosilo.

Naslednjič, ko odprete hladilnik in pomislite, da v njem »ni ničesar«, zato poglejte še enkrat. Morda vam za današnje kosilo sploh ni treba v trgovino.