Podpisniki kodeksa o ravnanju glede dezinformacij, vključno z večino najbolj priljubljenih globalnih spletnih platform, so pravkar zagnali nov Center za preglednost. Poleg tega so prvič objavili izhodiščna poročila o tem, kako so zaveze iz kodeksa pretvorili v prakso.
Lani je bil podpisan nov kodeks s področja boja proti dezinformacijam (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Novoustanovljeni Center za preglednost bo deloval prek enotne zbirke podatkov, v kateri bodo lahko državljani, raziskovalci in nevladne organizacije EU dostopale do spletnih informacij, zagotovil naj bi vidnost prizadevanjem podpisnikov v boju proti dezinformacijam in izvajanje zavez, sprejetih v okviru skupnega kodeksa. To so se že lani dogovorili podpisniki kodeksa ravnanja glede dezinformacij.
Med temi podpisniki je bila tudi večina najbolj priljubljenih družbenih spletnih omrežij oziroma družb, ki stojijo za njimi, kot so Google, Meta, Microsoft, TikTok in Twitter. Ob zagonu novega centra so podpisniki objavili so tudi svoja uvodna poročila o tem, kako so zaveze iz kodeksa pretvorili v prakso. Po novem bodo namreč platforme zagotovile vpoglede in prikazale obsežne podatke o zaznanih odstopanjih od veljavnih predpisov.
Tako naj bi platforme objavljale informacije, kot so: »…koliko prihodkov od oglaševanja je bilo preprečenih, da bi priteklo k akterjem dezinformacij; število ali vrednost sprejetih in označenih ali zavrnjenih političnih oglasov; odkriti primeri manipulativnega vedenja (tj. ustvarjanje in uporaba lažnih računov); in informacije o vplivu preverjanja dejstev; in na ravni držav članic. Vsaj tako pravijo na Evropski komisiji.
Sicer so s Komisije kritizirali Twitter, katerega poročilo vsebuje premalo podatkov, je brez informacij o zavezah za opolnomočenje skupnosti, ki preverja dejstva, celotna reakcija podjetja pa je bila počasna (vsaj v primerjavi s preostalimi podpisniki). V poročilu je bilo omenjeno, kako je Rusija vpletena tudi v popolno dezinformacijsko vojno in zato naj bi morale platforme izpolniti svoje odgovornosti.
Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – ali bodo platforme preverjale predvsem ruske in na primer kitajske aktivnosti na področju dezinformacij, ali pa se bodo ukvarjale z vsemi dezinformacijami, tudi s tistimi s strani ZDA, zveze NATO in pro-zahodnih zaveznikov.
Zgodovina namreč beleži nekaj izjemnih primerov ‘zahodnih dezinformacij’, kot so npr. lažni incident v Tonkinškem zalivu, izmišljeno kemično orožje Sadama Huseina in ‘osvoboditev’ Grenade s strani ZDA.