Sreda, 12. avgusta 2026, bo za ljubitelje neba poseben dan. Iz Slovenije bomo zvečer lahko spremljali delni Sončev mrk, le nekaj ur pozneje pa bodo nočno nebo prevzeli Perzeidi. Razmere za opazovanje utrinkov bodo letos še posebej ugodne, saj bo prav 12. avgusta mlaj in mesečina ne bo motila pogleda na nebo.
Delni Sončev mrk bo spremljala noč Perzeidov. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Ljubitelje astronomije čaka kombinacija dveh najbolj privlačnih nebesnih pojavov letošnjega poletja. Najprej bo Luna ob zahajajočem Soncu zakrila del Sončeve ploskve, po nastopu teme pa bodo pozornost prevzeli Perzeidi.
Dogodka med seboj nista povezana. Sončev mrk nastane, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem, Perzeide pa vidimo, ko Zemlja prečka tok drobnih delcev, povezanih s kometom 109P/Swift-Tuttle. Tokrat ju povezuje predvsem čas: oba bomo lahko spremljali v istem večeru oziroma noči.
Delni Sončev mrk se bo v Sloveniji začel okoli 19.24
Po podatkih NASA bo 12. avgusta 2026 nastopil popolni Sončev mrk, vendar Slovenija ne leži na poti popolnosti. Popolna faza bo vidna na območjih Grenlandije, Islandije in Španije ter na majhnem delu Portugalske, pri nas pa bomo spremljali delni Sončev mrk.
V Sloveniji se bo delna faza začela približno ob 19.24, pri čemer se čas nekoliko razlikuje glede na kraj. V Ljubljani se bo mrk začel okoli 19.25.
Ura dogodka bo za opazovalce pri nas še posebej pomembna, saj bo Sonce že zelo nizko nad zahodnim obzorjem. Kdor bo želel mrk opazovati, naj zato poišče kraj z odprtim pogledom proti zahodu. Stavbe, drevesa, hribi ali gore lahko nizko Sonce hitro zakrijejo.
Sonce bo zašlo še med mrkom
Prav sončni zahod bo dal dogodku v Sloveniji posebno podobo. Mrk bo še potekal, ko bo Sonce izginjalo za obzorjem. Natančni časi in vidljivost se razlikujejo glede na kraj ter lokalni relief, zato lahko že bližnji hrib precej skrajša čas opazovanja.
Če bo nebo jasno in zahodno obzorje odprto, bomo lahko spremljali delno zakrito Sonce tik pred njegovim zahodom.
Na Dnevnih Novicah smo že podrobneje pojasnili, zakaj je popolni Sončev mrk sploh mogoč in kako lahko Luna, čeprav je v resnici mnogo manjša od Sonca, z našega zornega kota prekrije njegovo ploskev.
Mrka nikoli ne opazujemo brez ustrezne zaščite
Pri vsem navdušenju velja najpomembnejše opozorilo: v Sonce ne smemo gledati neposredno brez ustrezne zaščite za oči. Navadna sončna očala niso primerna. Za neposredno opazovanje delnega mrka potrebujemo očala, namenjena opazovanju Sonca, oziroma ustrezen solarni filter.
To velja tudi tik pred sončnim zahodom in takrat, ko Luna zakriva velik del Sončeve ploskve. Preostali vidni del Sonca je še vedno dovolj intenziven, da lahko poškoduje oči.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri fotoaparatih, teleskopih in daljnogledih. Proti Soncu jih ne smemo usmerjati brez pravilno nameščenega solarnega filtra, namenjenega uporabi z optično napravo.
Po sončnem zahodu prihajajo Perzeidi
Ko bo Sonce izginilo, se astronomski večer še zdaleč ne bo končal. Perzeidi so aktivni vsako poletje, letošnji maksimum pa nastopi 13. avgusta. Za opazovanje bo zato posebej zanimiva prav noč z 12. na 13. avgust.
Letos imajo opazovalci še eno veliko prednost. Po podatkih International Meteor Organization bo 12. avgusta mlaj. Svetla Luna zato v času vrhunca ne bo preglasila šibkejših meteorjev, kot se zgodi v manj ugodnih letih.
Če bo vreme sodelovalo in se bomo umaknili stran od svetlobnega onesnaženja, bodo pogoji za opazovanje zelo dobri.
Koliko Perzeidov bomo lahko videli?
Pri meteorskih rojih je številke treba razumeti previdno. Pogosto omenjena največja urna aktivnost velja za idealne razmere pod zelo temnim nebom in ob ugodnem položaju radianta.
Dejansko število meteorjev, ki jih bo posamezen opazovalec videl iz Slovenije, bo odvisno od ure opazovanja, svetlobnega onesnaženja, oblačnosti in lokacije. Velja pa preprosto pravilo: temnejše ko je nebo, več možnosti imamo, da opazimo tudi šibkejše Perzeide.
Teleskop lahko tokrat pustimo doma
Za opazovanje Perzeidov ne potrebujemo posebne astronomske opreme. Daljnogled ali teleskop zaradi ozkega vidnega polja nista najboljša izbira, saj se lahko meteor pojavi praktično kjerkoli na nebu. Bolje je s prostim očesom opazovati čim večji del nebesnega svoda.
Najboljša lokacija je čim dlje od močne cestne in mestne razsvetljave. Po prihodu na temen kraj je dobro počakati nekaj časa, da se oči prilagodijo temi.
Prav tako ni treba ves čas gledati neposredno proti ozvezdju Perzej. Perzeidi so po njem poimenovani zato, ker se ob podaljšanju njihovih sledi nazaj zdi, kot da izvirajo iz tega dela neba.
Kaj pravzaprav povzroča Perzeide?
Za poletne utrinke je odgovoren komet 109P/Swift-Tuttle. Na svoji poti skozi Osončje za seboj pušča drobne delce, Zemlja pa vsako leto prečka ta tok.
Ko delci z veliko hitrostjo vstopijo v naše ozračje, segrejejo in ionizirajo zrak ob svoji poti. Z Zemlje zato za kratek trenutek zagledamo svetlo sled.
Večina tega, kar vidimo kot utrinek, torej ni velika skala, ki bi gorela tik nad nami. Svetlobni pojav nastaja visoko v atmosferi in je povezan z izjemno hitrim vstopom majhnih delcev.
Za popoln večer mora sodelovati samo še vreme
Astronomske okoliščine bodo 12. avgusta zelo zanimive, na eno stvar pa ne moremo vplivati: oblačnost lahko pokvari tako pogled na delni Sončev mrk kot poznejše opazovanje Perzeidov.
Pri mrku bo poleg jasnega neba posebej pomembno odprto zahodno obzorje. Pri Perzeidih bo prednost imela lokacija z malo svetlobnega onesnaženja in širokim pogledom na nebo.
Če bo jasno, bomo lahko v nekaj urah spremljali dva povsem različna nebesna pojava. Večer se bo začel z delno zakritim Soncem tik nad zahodnim obzorjem, po temi pa se bo pogled preselil na široko nočno nebo.
Najprej mrk ob sončnem zahodu, nato noč brez moteče mesečine in Perzeidi – 12. avgusta bo dober razlog, da pogled večkrat usmerimo proti nebu.