V Bruslju je bilo danes na vrsti na zasedanju Sveta EU za energijo, kjer so se ministri držav EU dogovarjali o številnih pomembnih vprašanj na področju oskrbe z energijo. Glede zmanjševanje porabe zemeljskega plina je uspela prav Slovenija uveljaviti začasno izjemo, ki je povezana s prehodom s premoga na plin pri daljinskem ogrevanju v Ljubljani, sicer pa se obeta več novosti.
Z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju so potrdili, da so danes ministri držav EU na zasedanju Sveta EU za energijo dosegli načelni dogovor glede podaljšanja uredbe o zmanjšanju porabe plina. To uredbo naj bi po predlogu Komisije EU podaljšali vse do meseca marca leta 2024, pri tem pa predlog predvideva začasno izjemo za Slovenijo.
Slovenija namreč sledi podnebnim ciljem EU, konkretno pa to pomeni, da bi pri oskrbi z daljinskim ogrevanjem v Ljubljani premog radi v čim večji meri nadomestili z okolju precej manj škodljivim zemeljskim plinom. Sicer na zasedanju ministri razpravljajo še o reformi trga z električno energijo in o t.i. ‘plinskem paketu’, ki je namenjen razogljičenju sistema zemeljskega plina ter razvoju vodikovega trga.
»Slovenija podpira sprejem splošnega pristopa, saj podpira vključitev obnovljivih plinov, nizkoogljičnih plinov in vodika v sistem regulacije plinskega trga. Pri tem pa se zavzema za ustrezno vlogo nizkoogljičnega vodika pri doseganju ciljev razogljičenja,« so o tem zapisali v skupni izjavi za javnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju.
Ministri so se na zasedanju posvetili tudi krepitvi vloge obnovljivih virov energije, zelenem prehodu oziroma razogljičenju (kjer naj bi Slovenija s snovanjem zakonodaje v zadnjega pol leta že stopala v pravo smer), potrdili pa so tudi nove cilje zmanjšanja izpustov CO2 za nova osebna in lahka gospodarska vozila. Še najbolj zanimiv dogodek pa je bilo neformalno srečanje ministrov podobno mislečih držav glede dodatne uporabe atomske energije.
Ministri, vključno s slovenskim, so po tem srečanju pripravili skupno izjavo za javnost, v kateri so poudarili potrebo po razvoju industrijskega in finančnega okvira za podporo jedrskim tehnologijam, krepitev medsebojnega sodelovanja ter zagotavljanja primerne varnosti na tem občutljivem področju.