Naslovnica Svet & EU Skrb za okolje ali strah pred Rusijo in Kitajsko

Skrb za okolje ali strah pred Rusijo in Kitajsko

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropska komisija se je lotila nove domnevne grožnje za EU in sicer pripravlja posodobitev politike za Arktiko. Poročilo o tem je pripravila poljska poročevalka iz konservativne stranke, ki ne živi na Arktiki, seveda pa je poročilo naperjeno proti Rusiji in tudi proti Kitajski.
Skrb za okolje ali strah pred Rusijo in Kitajsko

Prvi plavajoči nuklearni reaktor je ruski in se imenuje Akademik Lomonosov (foto: Elena Dider/en.wikipedia.org)

Zaradi klimatskih sprememb postaja Arktika vse bolj dostopna, prej skoraj neprehodne morske poti so danes večji del leta povsem plovne. To povečuje gospodarske interese marsikatere države za arktično področje. Kitajska je tako že pred časom predlagala, da bi lahko ob severnih obalah Rusije vzpostavili polarni krak nove morske svilne ceste oziroma obsežne trgovinske pobude ‘En pas, ena pot’.

Seveda tudi Rusija krepi svojo prisotnost na teh ozemljih, saj ji poleg Kanade in Grenlandije pripada največ področij, ki geografsko gledano sodijo pod Arktiko. Izmed držav EU se dogajanje na arktičnih ozemljih tiče le Finske, Švedske in delno Danske, pod katero še vedno sodi Grenlandija (tudi Norveška bi sodila mednje, a ni v EU). Evropska komisija pa se je letos poleti lotila predloga nove skupne politike EU glede Arktike.

Pripravo poročila EU zaupala dejala poljski poročevalki iz konservativne stranke ECR Anni Fotyga, čeprav slednja ne živi na arktičnem področju in z njim nima nobene zveze. Zato je njena skrb v poročilu usmerjena v tezo, da bosta Rusija in Kitajska izkoriščali regijo brez ustrezne okoljevarstvene ocene. Zdi se, kot da bi Anna nenadoma prestopila v stranko zelenih, katere stališča so običajno diametralno nasprotna od stališč konservativcev.

Seveda ne gre za skrb za okolje, ampak za dejstvo, da naj bi se na Arktiki nahajala bogata nahajališča redkih mineralov, ključnih za razvoj določenih zelenih in pa tudi vojaških tehnologij. »Nova strategija EU za Arktiko mora odražati novo varnostno situacijo v regiji, rastoče geopolitične napetosti in nove akterje, kot je Kitajska. Moskva gleda na Arktiko dolgoročno in si prizadeva vzpostaviti niz pravnih, gospodarskih in vojaških dejstev.

Tako vpeljuje globalne napetosti v regiji, kjer želimo ohraniti območje mirnega in plodnega sodelovanja. Poročilo poziva Rusijo, naj spoštuje mednarodno pravo in naj se zaveda posledic svojih dejanj. Pravi tudi, da možno sodelovanje EU z Rusijo na Arktiki ne sme ogroziti ciljev sankcij, sprejetih zaradi ruskih dejanj drugje. Evropa mora zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske glede teh mineralov,« so namreč zapisali v istem poročilu.

Zanimivo je dejstvo, da prvega plavajočega nuklearnega reaktorja (ruskega) Akademika Lomonosova v poročilu sploh niso omenili, čeprav so že v preteklosti zaradi tveganja, ki ga predstavlja, glasno protestirali različni okoljevarstveniki na čelu z organizacijo Greenpeace. Tudi  prebivalci ruskega velemesta Sankt Peterburga so že leta 2018  zbrali 11.000 podpisov, da se gorivo za plavajočo nuklearko ne bi nalagalo v njihovem pristanišču.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.