Trenutno je dogajanje v Sloveniji povsem v znamenju pandemije, vendar pa se najde tudi kakšna novica, ki le ni povezana z izrednimi razmerami. Tokrat gre za oddajo prošnje za vpis ‘Tradicije rej lipicancev’ v UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Lepota lipicancev v gibanju (foto: Gabriele Boiselle – Edition Boiselle)
Slovenija je v sekretariatu Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO v francoski prestolnici Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine ‘Tradicije rej lipicancev’ za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Utemeljitev pravi, da se je od ustanovitve kobilarne Lipica leta 1580 reja lipicancev razširila na geografska območja današnje Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije, Slovaške in Slovenije. Lipicanci tako že več kot 450 let skozi zelo različne politične sisteme in tudi tradicije reje združujejo nosilce, strokovnjake in skupnosti iz osmih evropskih držav.
Teh 8 držav je tudi sodelovalo pri oddaji vloge. »Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. So pomemben del lokalnih praznikov in prireditev, kot so tradicionalne poroke, pustne povorke, jesenske parade, folklorne prireditve, razstave konj, tradicionalne vožnje konjev z alpskih pašnikov v zgodnji jeseni in blagoslov konj ob različnih priložnostih.Ikonično so upodobljeni na različnih predmetih ali artefaktih, kot so kovanci, bankovci, grbi, etikete, poštne znamke in igrajo pomembno vlogo pri slavnostnih predstavitvah in protokolarnih dogodkih,« so zapisali v prošnji.
Pomen lipicancev (in njihove vzreje) se prenaša skozi ustno izročilo, ljudske pesmi in zgodbe, govori pa o povezanosti med človekom in konjem. Prav tako imajo lipicanci danes pomembno vlogo pri hipoterapiji, športu (jahanje, vožnja s kočijo) in spektakularnih nastopih, ki se zgledujejo po načelih klasičnega konjeništva Španske jahalne šole z Dunaja. Priprava nominacije je združila predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake, raziskovalce in lokalne skupnosti. Aktivnosti je povezovalo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. O nominaciji bodo presojali šele decembra 2021.