Saudova Arabija je ta teden gostila globalni vrh ‘Ena voda’ in ‘Konferenco Združenih narodov proti dezertifikaciji -UNCCD COP16’. Ozračje našega planeta se je že segrelo, suše so vedno bolj pogoste, puščave se širijo in tudi vode marsikje že močno primanjkuje, zato poskušata politika in stroka najti učinkovite odgovore, preden bo prepozno.

V saudski prestolnici so se v zadnjih dneh zbrali voditelji držav in vlad z vsega sveta, z edinim ciljem, da bi našli konkretne rešitve za reševanje svetovne vodne krize ter zato tudi okrepili mednarodno sodelovanje na tem področju. Vrh ‘Ena voda’ je potekal vzporedno s ‘Konferenco Združenih narodov proti dezertifikaciji -UNCCD COP16’, kar je zaradi povezanosti obeh problematik razumljivo.

Poleg politikov so bile na vrhu ‘Ena voda’ prisotne mnoge mednarodne organizacije, podjetja, znanstveniki, strokovnjaki za različna področja, nevladne organizacije in druge zainteresirane strani. Ozračje našega planeta se je namreč že segrelo, suše so vedno bolj pogoste, puščave se širijo in tudi vode marsikje že močno primanjkuje, zato je skupna želja, da bi prišlo do pospešenega skupnega ukrepanja na svetovni ravni.

S Komisije EU so sporočili, da je bilo na vrhu doseženih več dogovorov. Tako bodo zagnali ‘Platformo znanja o čezmejnih vodah’, ki bo namenjena povečanju sodelovanja na področju čezmejnih voda. Zagnali naj bi tudi pobudo ‘Vizija ene vode’, kjer gre za znanstveno utemeljene pobude za sooblikovanje novih metod spremljanja in upravljanja vode ter nadaljnji razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja na suše in poplave.

Tretji viden rezultat tega vrha je bila skupna zaveza k pospešitvi ‘Sladkovodnega izziva’, da se zagotovi obnova 300.000 kilometrov degradiranih rek in 350 milijonov hektarjev degradiranih mokrišč do leta 2030. Sicer vodne krize povzročajo preveliko povpraševanje (oz. prenaseljenost), slabo upravljanje ter vplivi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja.

»Ocenjuje se, da bo skoraj polovica svetovnega prebivalstva do leta 2030 trpela zaradi akutne pomanjkanja vode. Po vsem svetu 2,2 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do varne pitne vode in več kot polovica svetovnega prebivalstva nima dostopa do varnih sanitarij. To ogroža zdravje milijonov posameznikov, zlasti najbolj ranljivih skupin.

Naraščajoče pomanjkanje vode vpliva na prehransko in energetsko varnost ter zdravje ekosistemov in ovira družbeno-ekonomski in človeški razvoj. Povečana konkurenca za vse manjše vire sladke vode prav tako ogroža stabilnost med državami in znotraj njih s konflikti, razseljevanjem ali migracijami,« so še dodali z Evropske komisije.