Ob koncu meseca je bila pripravljena nova izdaja dokumenta Javnofinančna gibanja in sicer za štiri blagajne javnega financiranja v prvih treh četrtinah leta 2023 ter za sektor država v prvih 6 mesecih leta. Odhodki v državnem proračunu so se po pričakovanjih zvišali bolj kot prihodki, k čemur so prispevale predvsem investicije in pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.
Evrski bankovci (foto: pxhere.com)
Direktorat za ekonomsko in fiskalno politiko ter Ministrstvo za finance (MF) sta oznanila, da so se prihodki državnega proračuna so v prvih treh četrtletjih povišali na 9,3 milijarde evrov, kar je le 0,5 % več kot v prvih treh kvartalih leta 2022. Odhodki pa so se zvišali za 5,1 % in so presegli 10 milijard evrov – predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in zaradi večjega obsega investicij.
»Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh četrtletjih tako znašal 764 milijonov evrov. Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvih treh četrtletjih znašali preko 18 milijard evrov, kar je za 4,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 18,9 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov.
Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal 825 milijonov evrov,« so glede številk v prvih treh četrtinah leta ugotovili na Direktoratu za ekonomsko in fiskalno politiko ter na Ministrstvo za finance. Podatki za sektor država v prvih 6 mesecih letošnjega leta po metodologiji denarnega toka pa kažejo, da je bilo približno 12,9 milijarde evrov prihodkov in 13,4 milijarde evrov odhodkov.
Tako je bilo 554 milijonov evrov primanjkljaja. Za primerjavo je bilo v enakem obdobju lani primanjkljaj za več kot polovico manj – 229 milijonov evrov po denarnem toku. V novem dokumentu Javnofinančna gibanja so predstavili tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prva tri četrtletja 2023, četrtletno stanje dolga in poroštev ter oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za prva tri četrtletja letošnjega leta.