Plača prispe na račun. Nekaj dni pozneje je večina denarja že namenjena najemnini ali kreditu, položnicam, hrani, gorivu in drugim nujnim stroškom. Kar ostane, mora zadostovati do naslednje plače. Če se vmes pokvari avtomobil, odpove pralni stroj ali otrok potrebuje nova očala, se družinski proračun hitro znajde na preizkušnji. Za vse več zaposlenih v Sloveniji to ni več izjema, ampak del vsakdana. Revščina danes ni več povezana le z brezposelnostjo. Vse pogosteje se dotika ljudi, ki vsak dan vestno opravljajo svoje delo.

Anita Ogulin (1952–2024) je s svojim življenjskim delom zaznamovala slovensko humanitarnost. (foto: FB ZPM Moste Polje)

Delo je nekoč pomenilo občutek varnosti

Dolga leta je veljalo prepričanje, da pošteno delo prinese dostojno življenje. Ne nujno razkošja, gotovo pa občutek varnosti. Da bodo računi plačani. Da bo v hladilniku dovolj hrane. Da bo mogoče brez večjih skrbi načrtovati prihodnost.

Za mnoge to še vedno velja.

Za vse več ljudi pa ne več.

Po plačilu osnovnih življenjskih stroškov marsikateri družini ostane zelo malo manevrskega prostora. Nepričakovan izdatek lahko pomeni odpoved drugim nujnim nakupom ali iskanje pomoči.

Ko tudi redna služba ni več dovolj

Na Zvezi Anita Ogulin opozarjajo, da revščina vse pogosteje postaja realnost tudi zaposlenih staršev.

V letnem poročilu za leto 2025 navajajo, da je 60 odstotkov njihovih uporabnikov v delovnem razmerju. Poročilo posebej izpostavlja tudi program Veriga dobrih ljudi, v katerem revni zaposleni predstavljajo 70 odstotkov uporabnikov.

Med najpogostejšimi razlogi za vključitev v program so prenizki družinski dohodki za preživetje, nepričakovani življenjski dogodki, ločitve ter umiki od nasilnega partnerja. Opozarjajo tudi na vse pogostejše stanovanjske stiske in energetsko revščino.

Ti podatki kažejo, da redna zaposlitev sama po sebi številnim družinam ne zagotavlja več dovolj finančne varnosti za dostojno življenje.

Revščina danes pogosto ostane nevidna

Ko govorimo o revščini, si marsikdo še vedno predstavlja človeka brez zaposlitve.

Toda življenje kaže drugačno sliko.

Revščina je lahko obraz prodajalke, ki vam zaželi dobro jutro. Negovalca, ki skrbi za starejše. Vzgojiteljice v vrtcu. Delavca v proizvodnji. Dostavljavca, ki vam pozvoni na vrata.

To so ljudje, brez katerih si vsakdanjega življenja skoraj ne predstavljamo.

Pa vendar se tudi med njimi vse pogosteje pojavljajo zgodbe o finančni negotovosti.

Največja sprememba ni to, da revščina obstaja. Obstajala je vedno. Največja sprememba je, da danes vse več ljudi kljub redni zaposlitvi ne skrbi več, kako bodo živeli prihodnje leto, ampak kako bodo prišli do konca tega meseca.

Številke potrjujejo tisto, kar ljudje občutijo

Kar opažajo humanitarne organizacije, potrjujejo tudi uradni podatki.

Po podatkih SURS je bilo leta 2025 tveganju revščine izpostavljenih približno 298.000 prebivalcev Slovenije oziroma 14,3 odstotka prebivalstva. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih 15,5 odstotka prebivalcev.

Na evropski ravni Eurostat opozarja, da tveganje revščine ne prizadene le brezposelnih. Med zaposlenimi in samozaposlenimi odraslimi v Evropski uniji je bilo leta 2024 tveganju revščine izpostavljenih 8,2 odstotka ljudi.

Rast cen hrane, energentov in stanovanjskih stroškov, negotove oblike zaposlitve ter plače, ki marsikje ne dohajajo življenjskih stroškov, spreminjajo vsakdan številnih družin.

Za številkami so resnična življenja

Statistika govori o odstotkih.

Vsak odstotek pa predstavlja človeka.

Starše, ki otrokom obljubijo, da bodo nove športne copate kupili prihodnji mesec.

Mlade pare, ki si kljub dvema plačama težko ustvarijo svoj dom.

Ljudi, ki po desetletjih dela še vedno skrbno načrtujejo vsak nakup.

Njihove zgodbe redko pridejo na naslovnice.

To pa še ne pomeni, da jih je malo.

O prizadevanjih Evropske unije za zmanjševanje revščine, izboljšanje položaja otrok, invalidov in dostopnejša stanovanja smo na Dnevnih Novicah že pisali v članku Komisija EU o revščini, invalidih, otrocih in stanovanjih.

Kakšno družbo želimo graditi?

Revščina ni le vprašanje socialne politike.

Je vprašanje, ali lahko družba še vedno izpolni obljubo, da bo pošteno delo človeku omogočilo dostojno življenje.

Če odgovor na to vprašanje postaja vse manj samoumeven, potem razprava o revščini zadeva prav vse.

Ne glede na poklic.

Ne glede na starost.

Ne glede na višino plače.

V spomin Aniti Ogulin

Anita Ogulin (1952–2024) je svoje življenje posvetila otrokom, družinam in posameznikom, ki so pomoč najbolj potrebovali. Ni jih presojala. Poslušala jih je, razumela njihove stiske in iskala rešitve.

Njeno poslanstvo danes nadaljuje Zveza Anita Ogulin, ki ostaja opora otrokom, družinam in posameznikom po vsej Sloveniji.

V hvaležen spomin Aniti Ogulin (1952–2024), katere dobrota, srčnost in predanost ljudem v stiski ostajajo trajen navdih Sloveniji. Njena zapuščina nas opominja, da pravo bogastvo človeka ni v tem, koliko ima, temveč koliko dobrega pusti za seboj.