Komisija se EU v zadnjih dneh veliko posveča ribištvu. Tako je tokrat objavila poročilo Observatorija EU za modro ekonomijo o stanju populacij različnih sort rib v morjih, ki obkrožajo evropski kontinent. Ribištvo v EU ima jasne trajnostne cilje, saj bi radi zagotovili obstoj in učinkovito delovanje te gospodarske panoge na dolgi rok.
Španska ribiška ladjica z dobrim ulovom, vsaj množica ptic misli tako (foto: pxhere.com)
Poročilo Observatorija EU za modro ekonomijo pravi, da se na splošno trajnostna usmerjenost ribištva EU še naprej izboljšuje, saj se več ribjih staležev lovi na trajnostni ravni. Podnebne spremembe še naprej vplivajo na ribiške skupnosti, saj zmanjšujejo ribje staleže, od katerih so odvisni za preživetje, in povzročajo gospodarsko negotovost. Populacije rib v EU pa so si na splošno opomogle, čeprav so nekatere ključne vrste še vedno v težavah.
Ribji staleži v severovzhodnem Atlantiku so v povprečju v zdravih območjih, najnovejša ocena pa kaže na izboljšano trajnost. Vendar je več ključnih staležev še vedno pod pritiskom, saj podnebne spremembe vse bolj motijo porazdelitev staležev in dinamiko ekosistemov. Poleg tega pomanjkanje celovitih dogovorov o delitvi skupnih staležev v SV Atlantiku z državami zunaj EU še naprej predstavlja veliko grožnjo za trajnost ribjih staležev.
V Sredozemskem in Črnem morju se stanje staležev postopoma izboljšuje, saj je sedem staležev doseglo trajnostne ravni. Vendar pa je ribolovna umrljivost še vedno previsoka za druge ključne staleže. Tudi tukaj so potrebna nadaljnja zavezanost in prizadevanja, da se omogoči popolno okrevanje ključnih vrst in ekosistemov. Stanje Baltskega morja ostaja precejšnja skrb, saj se staleži rib zaradi različnih pritiskov še naprej zmanjšujejo.
Nekateri staleži v Baltskem morju niso več ciljno usmerjeni in se lahko iztovorijo le kot prilov. Komisija EU bo še naprej predlagala ukrepe za obravnavo vseh različnih pritiskov na staleže rib in izboljšanje stanja ekosistemov v Baltskem morju. Zato je ključnega pomena, da države članice izvajajo obstoječo zakonodajo EU, tudi zunaj ribištva, da se omogoči okrevanje staležev rib.
Več segmentov ribiške flote v glavnih ribolovnih območjih se še vedno sooča z izzivi. Najnovejša analiza kaže, da običajno delujejo bolje, energetsko manj potrošno in ustvarjajo višje plače za svoje posadke tiste ribiške barke, ki so odvisne od staležev, kateri se lovijo trajnostno. To kaže, da ohranjanje staležev in energetska učinkovitost v večjih območjih vodita do pozitivne gospodarske uspešnosti ribiške flote EU.
Po javnem posvetovanju bo Komisija EU na podlagi znanstvenega mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter ekonomske analize in znanstvenega mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) predstavila svoje predloge za ribolovne možnosti za leto 2026 za območja Atlantika in Severnega morja, Baltskega morja ter Sredozemskega in Črnega morja.
Energija ostaja eden glavnih stroškov za ribiško floto EU, zato namerava Komisija EU v začetku leta 2026 predstaviti tudi načrt za energetski prehod v ribištvu in akvakulturi.