Naslovnica Svet & EU Odločnost, solidarnost, kritike in nov Marshallov plan v Parlamentu EU

Odločnost, solidarnost, kritike in nov Marshallov plan v Parlamentu EU

Avtor: Spletno Uredništvo

Evropski parlament danes zaključuje dvodnevno aprilsko plenarno zasedanje, na katerem je bilo govora skoraj izključno o pandemiji koronavirsa. Poslanci pričakujejo odločno ukrepanje EU in vlad držav članic, poleg tega pa so kritizirali ukrepanje struktur EU in opozorili številne postranske efekte pandemije. 

Odločnost solidarnost kritike in nov Marshallov plan v Parlamentu EUPredsedniki Michel, von der Leyen in Sassoli se na skupni fotografiji konec januarja še niso zdeli zaskrbljeni (foto: FB Parlament EU)

 

V aprilskem plenarnem video-zasedanju Parlamenta EU, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, so poslanci ponovno poudarili, da so za premagovanje izbruha pandemije koronavirusa in posledičnih gospodarskih izzivov potrebni solidarnost ter ambiciozne nove rešitve. “Iz te krize želimo priti močnejši, bolj robustni in v bolje opremljeni za soočanje z izzivi jutrišnjega dne …

Izjemnega pomena bosta koordinacija postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov in pot k izhodu iz krize in okrevanju … da se izognemo zdrsu nazaj ali kakršnemu koli uničujočemu vračanju krize,” je že uvodoma ponovil predsednik Parlamenta EU David Sassoli. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nato končno predstavila načrte glede zagotovljenih finančnih sredstev, prek katerih naj bi v EU prišli do bolj odpornega, zelenega in digitalnega gospodarstva.

Predsednica je sicer podčrtala osrednjo vlogo dolgoročnega proračuna Evropske unije, govorila pa je tudi o sodobni verziji Marshallovega načrta (ta ameriški načrt je po drugi svetovni vojni pomagal pospešiti obnovo gospodarstev v razrušeni Evropi). Poslanci evropskega parlamenta pa so izpostavili različne poglede na pandemijo in njene postranske učinke. Opozorili so na zamude pri začetnem odzivu na krizo ter na premalo odločno in premalo koordinirano skupno evropsko ukrepanje.

Za zmanjšanje sposobnosti zdravstvenih sistemov širom Evrope so okrivili varčevalne ukrepe zadnjega desetletja in kritizirali tudi osredotočanje na omejevanje javnega dolga, kar je omejilo možnosti vlad za soočanje s krizami. »Ugotavljamo, da globalizacija ter nenehno ‘hoteti več in več’ nista vedno rešitev, temveč prihajata na račun odpornosti in zmožnosti odziva na pretrese,« je dejal Philippe Lamberts (Zeleni/ESZ, Belgija). 

Lamberts je še pozoril, da bi bilo najbrž potrebno dobro premisliti o možnosti večjih sprememb v sodobni družbi – o novih načinih proizvodnje, premikanja, potovanj in življenja v širšem smislu.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.