Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, letos namreč praznuje izjemnih 130 let izhajanja. V sklopu obeležitve te obletnice bodo v nedeljo (30. marca) ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravili poseben dogodek – zabavno sojenje Vladimirju Habjanu, ki je že skoraj četrt stoletja odgovorni urednik revije.

Prva številka Planinskega vestnika s slovenskimi gorami v ozadju (foto: PZS)

Že leta 1895 in po naključju prav na 8. februar, ki bo desetletja kasneje postal dan praznika slovenske kulture, je izšla 1. številka ‘Planinskega vestnika’. Gre torej za daleč najstarejšo slovensko revijo, ki je uspešno preživela vse do danes. Revija torej razveseljuje ljubitelje gora že 130 let, prav tako pa so leta 1895 na Triglavu postavili tudi Aljažev stolp, tako da sta oba pomembna simbola slovenskega planinstva enako stara.

Ob spoštovanja vredni obletnici sicer pripravljajo tudi dokumentarni film o ‘Planinskem vestniku’, ki pa bo na ogled šele jeseni. Že v nedeljo, 30. marca, pa bodo ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravili poseben dogodek – zabavno sojenje Vladimirju Habjanu, ki je zadnjih 24 let osmi odgovorni urednik revije. Javna sodna obravnava bo potekala pred poroto, sestavljeno iz uglednih in pomembnih imen iz sveta gorništva.

»Pobirali bomo tudi stave, v čigavo korist bo razsodilo ljudstvo. In spekli kakšno pokovko ali dve, saj vam lahko že zdaj obljubimo pravo sodno dramo! Odgovornemu uredniku lahko pomagate dokazati nedolžnost z obiskom obravnave in/ali s celoletno naročnino na Planinski vestnik,« so glede nedeljskega popoldanskega sojenja Habjanu pojasnili s Planinske zveze Slovenije (PZS).

Med drugim pa so spomnili, da je bila revija med svojimi začetki na koncu 19. stoletja mišljena kot glasilo, skozi katerega bo Slovensko planinsko društvo informiralo članstvo o svojem poslanstvu v času vse večjih nemških pritiskov na Slovence, saj je tedaj tudi v slovenskem gorskem svetu potekala agresivna germanizacija, ki se je tudi prek gradnje planinskih koč in poti želela polastiti naših gora.

Velja spomniti, da med I. svetovno vojno revija ni izhajala, tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919. Med II. svetovno vojno je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, a prav vsa leta vojne. Ko pa so leta 1958 pogoreli tedanji prostori PZS, je v dim izpuhtelo tudi več kot 60 let arhiva, tako je Planinski vestnik postal tudi edini arhivski vir PZS za vso to dolgo obdobje.