Podnebne spremembe so v zadnjih dneh v ospredju pozornosti svetovne javnosti. O njih je bilo najprej govora na zasedanju skupine G-20 v Rimu, nato pa še na posebni Podnebni konferenci Združenih narodov v škotskem Glasgowu. Sicer pa je že skrajni čas, da se od besed preide k dejanjem…
Besede ne bodo pogasile požarov ali ohladile podnebja, potrebna so dejanja (foto: pxhere.com/Nikolay Kondev)
Podnebne spremembe so bile ena od osrednjih tem zasedanja skupine G-20 v Rimu. Po koncu dvodnevnih debat so voditelji držav skupine G-20 sprejeli skupno izjavo, da se je potrebno držati načrta, po katerem bi se globalno segrevanje lahko povečalo le za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi. Zato bo potrebno pospešiti aktivnosti, da bi do sredine stoletja dosegli ogljično nevtralnost (oz. nič škodljivih emisij).
Najbolj razvite države sveta, ki tvorijo skupino G-20, so potrdile svoje zaveze za financiranje ‘zelenega prehoda’, da skupaj zagotovijo 100 milijard dolarjev na leto. Pozdravile so tudi nove zaveze nekaterih članic skupine, ter se zavzele za nova pravila za stabilnejši in pravičnejši mednarodni davčni sistem, vključno s 15-odstotnim minimalnim davkom od dohodkov pravnih oseb že do leta 2023.
O teh in še o marsikaterih drugih vidikih podnebne problematike pa od včeraj govorijo na posebni Podnebni konferenci Združenih narodov v škotskem Glasgowu, kjer bodo prisotni delegati iz približno 200 državnih tvorb s celega sveta kar 2 tedna reševali globalne podnebne težave . Tik pred pričetkom obeh zasedanj pa je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) predstavilo 21. letno poročilo o gozdnih požarih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki za leto 2020.
Sicer so zapisali, da so bili gozdni požari najhujši predlani, a so tudi lani uničili veliko površin. »Kljub povečani stopnji pripravljenosti v državah članicah EU je lani v Evropski uniji pogorelo približno 340.000 hektarjev površin. Sezona požarov letos je še hujša. Do objave tega poročila je pogorelo že okrog 0,5 milijona hektarjev, od tega je bilo 61 odstotkov gozdov, ki bodo potrebovali več let, da si opomorejo.
Približno 25 % pogorelih površin v Evropi je bilo znotraj območij Natura 2000, tj. virov biotske raznovrstnosti v EU,« so še zapisali v sporočilu za javnost Komisije EU. Požari so sicer neizbežno povezani s segrevanjem planeta, saj so običajno posledica dolgotrajnih suš ali pa ekstremnih vročinskih valov, ki jim sledijo močne nevihte.