Trgovinski sporazumi so zelo pomembni za evropsko gospodarstvo. EU je največji svetovni uvoznik in izvoznik dobrin, zato ima sklenjene številne trgovinske spoirazume. Sedaj se obeta še poseben dvojni dogovor o gospodarskem sodelovanju z Japonsko. 

Morda bo kmalu prišlo še do podobnega dogovora EU s Kitajsko, kar bi zagotovo precej razburilo Američane (foto: europarl.europa.eu)

EU je največji svetovni uvoznik in izvoznik dobrin, njena aktivnost pa predstavlja kar 32,15 % svetovnega gospodarstva. To je več od ZDA (12,01 %) in Kitajske (10,68 %). Prostotrgovinski sporazumi naj bi olajšali pretok blaga in dobrin ter ustvarili nove poslovne priložnosti za evropska podjetja. S tem se kreirajo tudi nova delovna mesta, medtem ko za potrošnike vse to prinaša večjo ponudbo in nižje cene (vsaj v teoriji). 

Odnosi med EU in Japonsko bodo s podpisom novega trgovinskega sporazuma in strateškega partnerstva pridobili svež zagon. Čeprav sta EU in Japonska že do sedaj tesno sodelovali, sta se ob vse večjih mednarodnih napetostih in zatekanju k protekcionizmu odločili partnerstvo še poglobiti. Nov trgovinski sporazum bo evropskim podjetjem, ki svoje izdelke izvažajo na Japonsko, precej olajšal poslovanje.

Strateško partnerstvo pa bo okrepilo sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov, kot na primer na področju varnosti in varovanja okolja. Poslanci bodo o obeh dogovorih glasovali na decembrskem plenarnem zasedanju. Preden stopita v veljavo, ju bo sicer moral potrditi še Svet EU. Evropska podjetja na Japonsko vsako leto izvozijo za 58 milijard evrov dobrin in za 28 milijard evrov storitev, trgovinski sporazum bo z odpravo obstoječih ovir izvoz še povečal.

»Dogovor med EU in Japonsko pošilja pomemben signal. V času naraščajočega protekcionizma in nepredvidljive trgovinske politike predsednika ZDA Trumpa izraža podporo odprti in pošteni trgovini, ki temelji na mednarodnih pravilih in vrednotah,« prvi poslanec parlamenta EU Pedro Silva Pereira (Portugalska, S&D). Sporazum bo odpravil 90 % obstoječih tarif, ki jih podjetja plačujejo ob izvozu na Japonsko.

S tem naj bi evropska podjetja privarčevala približno milijardo evrov letno. Prav tako bo Japonska več kot 200 evropskim kmetijskim proizvodom priznala poseben, zaščiten status. Pereira je še poudaril, da dogovor prinaša mnogo več, kot samo spodbudo trgovini: »Sporazum bo prinesel izboljšanje bilateralnih gospodarskih vezi, ob tem pa tudi sodelovanje pri reševanju konkretnih izzivov, kot na primer boj proti podnebnim spremembam.«

Po mnenju Portugalca bo sporazum pripomogel k tudi k oblikovanju svetovnih trgovinskih pravil v skladu s skupnimi vrednotami in visokimi standardi na področju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.  Sporazum o strateškem partnerstvu je pravno zavezujoč dokument, ki obsega sodelovanje na več področjih. »Partnerstvo bo poglobilo sodelovanje z Japonsko na ključnih področjih, kot na primer podnebne spremembe, raziskave v zdravstvu in kibernetski kriminal.

Je odgovor na trenutne globalne izzive, ki segajo preko državnih meja,« pa trdi slovenski poslanec Aljoz Peterle (EPP). Oba poslanca pa sta poudarila, da v sporazumih z Japonsko vidita model za sodelovanje z drugimi državami. »Gre za prvi trgovinski dogovor, ki vsebuje zaveze o implementaciji pariškega podnebnega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam ter poglavja, posvečena korporativnemu upravljanju ter malim in srednjim podjetjem.

Sporazum prav tako podpira visoke evropske standarde na področju varovanja okolja, zašite potrošnikov, varnosti hrane in pravic delavcev,« je še dejal Silva Perreira, Peterle pa je dodal: »Oba sporazuma sta mogoča, ker EU in Japonska delita skupne poglede in vrednote demokracije ter vizijo za ureditev svetovne trgovine. Visoki standardi in pripravljenost na reševanje svetovnih izzivov morajo predstavljati temelj prihodnih sporazumov o sodelovanju.«