Vlada je sprejela sklep, da se projekt ‘Večja letalska povezljivost Slovenije’ uvrsti v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026. Državne finančne spodbude pa bodo na voljo šele potem, ko bo shemo potrdila Evropska komisija.

Največje slovensko letališče na Brniku marca letos (foto: FB Ljubljana Airport)
Finančne spodbude, ki jih posamezne države namenjajo za področje letalskega potniškega prometa, niso nič novega. Gre namreč za zelo kompleksno gospodarsko področje, ki je ponekod močno povezano z lokalno letalsko industrijo, drugje pa na primer s številom osebja v državni letalski družbi, ali pa kar celotnega širšega sistema, ki podpira delovanje letališč in vseh gostujočih letalskih družb.
Slovenija se je tako po propadu družbe Adria Airways in težavah z odpovedmi letov med pandemijo koronavirusa Covid 19 odločila za izboljšanje zračne povezljivosti naše države s svetom, zato je bil letos sprejet ‘Zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti’. Nov zakon pomeni podlago za dodelitev državne pomoči tujim letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih neposrednih letalskih prog.
»Pomoč se bo dodelila v obliki subvencij v višini 50 odstotkov letaliških pristojbin v zvezi z novo letalsko progo v postopku javnega razpisa za večjo letalsko povezljivost, na katerega se bodo lahko prijavili zainteresirani letalski prevozniki. Pomoč se bo začela izvajati po pridobitvi pozitivne odločitve Evropske komisije, da je shema pomoči, določena z zakonom, združljiva z notranjim trgom Evropske unije.
Skupni predvideni znesek proračunskih sredstev znaša 16,8 milijona evrov, in sicer 5,6 milijona evrov letno,« so pojasnili z Vlade RS in dodali še podatek, da bo obdobje financiranja letalskih linij predvidoma trajalo do 31. decembra 2025. Letalskim družbam pa bodo subvencije izplačane po ugotovitvi utemeljenosti in višine pomoči na podlagi oddanih trimesečnih poročilih o opravljenih letih in prepeljanih potnikov.