Z Ministrstva za finance so se v zadnjih dneh zvrstile tri novice, ki so povezane s proračunom in z gospodarskimi razmerami v državi. Govora je bilo o rebalansu in nadzoru državnega proračuna ter o novi bonitetni oceni Slovenije s strani znane mednarodne finančne ustanove.
Tabla na pročelju stavbe ministrstva (foto: MF/gov.si)
Vlada RS je prejšnji teden določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Pri pripravi rebalansa so morali vladni strokovnjaki upoštevati časovno omejitev črpanja sredstev iz ‘Sklada za okrevanje in odpornost’, spremembe delovne zakonodaje ter dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države.
»V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 % več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 %. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026,« so tedaj sporočili z Vlade RS.
Dan kasneje pa so z Ministrstva za finance (MF) v redni finančni rubriki na vladnem portalu gov.si predstavili ‘Urad RS za nadzor proračuna’ (UNP). Njegova naloga je, da z neodvisnim nadzorom in preventivnim delovanjem UNP zmanjšuje tveganja zlorab, varuje denar davkoplačevalcev ter zagotavlja, da Slovenija izpolnjuje stroge evropske standarde, kar omogoča varno črpanje evropskih nepovratnih sredstev za razvoj države.
Urad RS za nadzor proračuna sicer obstaja od vstopa Slovenije v EU leta 2004. Nazadnje pa je Ministrstvo za finance prek svojega Direktorata za zakladništvo sporočilo, da je bonitetna hiša Fitch Ratings pravkar potrdila oceno Slovenije A+ s stabilnimi obeti. To odraža pričakovanje, da bo fiskalno sproščanje v Sloveniji ostalo omejeno in da se bo delež javnega dolga v Sloveniji, kljub zmerno višjim primanjkljajem, še naprej zniževal.
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi namreč po napovedih bonitetne hiše v obdobju 2026–2028 ostal nekoliko pod 3 % BDP, kar je višje od prejšnjih napovedi, vendar je bila popravljena tudi napoved rasti za leto 2026 in sicer z 2,4 % na 3,7 %. Presežek tekočega računa v letih 2026–2028 naj bi po napovedih bonitetne hiše načeloma ostal stabilen na približno 3 % BDP, stabilna naj zato ostala tudi ‘neto zunanja pozicija’ Slovenije.