Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je objavilo rezultate vrste študij glede označevanja živil v EU. Obeta se namreč revizija predpisov s tega področja.
Očitno se ne napoveduje nič revolucionarno novega, gre predvsem za interno usklajevanje predpisov (foto: pxhere.com)
Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je pravkar oznanilo rezultate štirih različnih znanstvenih študij v zvezi z informacijami o živilih za potrošnike v EU. Sklepi teh študij naj bi vplivali na predvideno revizijo predpisov EU glede informacij o živilih za potrošnike, novosti pa bodo sodile v okvir strategije ‘Od kmetije do kmetije’ in tudi v okvir ‘Evropskega načrta za boj proti raku’.
Zadnje študije zajemajo več tem, kot so označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, označevanje alkoholnih pijač, dodatne informacije o živilih, označevanje porekla izdelkov. Rezultati pravijo, da potrošniki na splošno cenijo oznake hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže kot hiter in enostaven način za pridobivanje informacij o hranilni vrednosti pri nakupu.
»Na splošno imajo potrošniki raje in uporabljajo enostavnejše in bolj barvite etikete. Analiza trga kaže, da je industrija alkoholnih pijač prostovoljno sprejela možnost zagotavljanja informacij o sestavinah in hranilni vrednosti na etiketah. Študije poudarjajo, da med sektorji in državami obstajajo razlike v pogostosti in vsebini informacij,« so nekatere ugotovitve študij posredovali s Komisije EU.
Poleg tega so ugotovili, da so lahko informacije o živilih, ki niso na voljo prek njihovih lastnih oznak (npr. nalepke in označbe za ‘akcije’ na policah, plakati na prodajnih mestih), bolj učinkovite glede spodbujanja potrošnikov k zdravi prehrani kot pa so spletna sredstva, ki zahtevajo dodatna zunanja orodja. S študijami so tudi potrdili, da imajo informacije o državi izvora in poreklu velik vpliv na izbiro hrane potrošnikov v EU.
Očitno med vsemi temi študijami niso odkrili nič presenetljivega, zato se ne tudi glede prepisov o označevanju živil ne napoveduje nič revolucionarno novega. Gre predvsem za interno usklajevanje predpisov znotraj struktur EU in tudi na nivoju držav EU.