Medtem, ko Turčija nadaljuje svojo agresivno zunanjo politiko, ki ne spoštuje norm mednarodnega prava, pa bi rada slovenska diplomacija razširila ekonomsko sodelovanje s to državo. Namesto, da bi zgrabili hudiča za roge, bomo torej z njim raje gospodarsko sodelovali in ob tem molili, da nam ne pošlje novih beguncev.
Plenarno zasedanje delegacij Slovenije in Turčije (foto: gov.si)
Danes je visoka slovenska politično-gospodarska delegacija v Ankari začela dvodnevni uradni delovni obisk v Turčiji. Prvi dan obiska sta se na dvostranskem srečanju dobila zunanja ministra Mevlüt Çavuşoğlu in Miro Cerar. »V zelo konstruktivnem pogovoru sta se ministra dotaknila dvostranskega sodelovanja med državama, migracij, razmer na Bližnjem vzhodu, regije Zahodnega Balkana in odnosov EU – Turčija.
Govorila sta tudi o krepitvi sodelovanja med državama na področju energetike, logistiki, informacijske in komunikacijske tehnologije, kmetijstva, turizma, športa in znanosti. Pred današnjim srečanjem sta se sicer nazadnje sestala septembra lani na Bledu, saj je Çavuşoğlu reden gost blejskega strateškega foruma,« so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije (MZZ). Slovenijo sicer trenutno najbolj skrbijo migracijske poti do Zahodnega Balkana in vloga Turčije tem kontekstu.
Turčija zaradi številnih razlogov ostaja strateško pomembna za EU, a bi morala po mnenju MZZ spoštovati norme pravne države, človekove pravice in slediti standardom EU. Cerar je ob robu obiska položil tudi venec v mavzoleju očeta sodobne Turčije Kemala Ataturka. Lepa gesta pa morda ne bo preveč dobrodošla, saj se je sodobna Turčija s prihodom na oblast predsednika Recepa Erdogana začela obračati proti vrednotam ki jih je pred stoletjem vsilil Ataturk, da bi svojo državo iz srednjeveškega Otomanskega cesarstva popeljal v novo dobo.
Ataturk je tako izpeljal sekularizacijo oziroma ločevanje države od vere, medtem ko je Erdogan privrženec skrajne ideologije Muslimanske bratovščine, katera na primer v Egiptu in Saudovi Arabiji velja za teroristično organizicijo (v ZDA pa od aprila lani potekajo postopki, da bi jo tudi uradno proglasili za tako). Medtem ko sta se slovenski in turški zunanji minister pogovarjala, pa je v sosednji Siriji, kjer so turške čete okupacijska sila (so namreč brez mandata ZN ali povabila sirske vlade), umrlo 5 turških vojakov.
Turčija je nemudoma odgovorila tako, da je začela napad na sirske vladne čete in se tako po letih skrite podpore tudi javno postavila na stran skrajnih islamistov iz nekdanje Al Kaide, ki se skrivajo pod kratico HTS (Hayat Tahrir al Sham). Včeraj so sicer sirske vladne sile objavile fotografije pravkar zavzetega skladišča islamistov, v katerem je bilo največ v Turčiji narejenega orožja in streliva.
Turške vojaške sile ne spoštujejo mednarodnega prava niti na severu Iraka, na severu Cipra in v mednarodnih vodah jugozahodno od Cipra, kjer varujejo turške vrtalne ladje med krajo zemeljskega plina in nafte. Prav tako Turčija pošilja svojo vojsko in sirske plačance v Libijo ter v Somalijo, njena letala in ladje pa vsakodnevno kršijo ozemlje države EU Grčije. Turki se za svoje članstvo v NATO paktu ‘zahvaljujejo’ tako, da pravkar kupuje ruske protiletalske sisteme.
Turčija trenutno ‘sodeluje’ z EU tako, da njen predsednik grozi z novim valom migrantov, in da Turki gradijo rusko atomsko centralo ter plinovod iz Rusije. O demokratičnih in evropskih vrednotah Turčije pa največ pove prepoved Wikipedije. Turške oblasti so s posebnim zakonom med 29. aprilom 2017 in 15. januarjem 2020 prepovedale priljubljeni spletni lekiskon Wikipedijo in sicer zaradi članka angleške različice strani o terorizmu, ki ga je sponzorirala država, kjer je bila Turčija opisana kot država podoprnica ISIS-a in Al-Kaide.