Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Davosu nagovorila Svetovni gospodarski forum in poudarila podporo Ukrajini, energetski in prehranski varnosti. Oglasil pa se je tudi nekdanji vodja ameriškega State Departmenta Henry Kissinger, ki ima pri svojih 99 letih precej bolj racionalen pogled na globalno politiko in dogajanje v Ukrajini, kot ga ima trenutno večina zahodnih voditeljev.

Ursula von der Leyen je na Svetovnem gospodarskem forumu, ki potka v Davosu in je posvečen predvsem dogajanju v Ukrajini, opravila poseben nagovor. Predsednica Komisije EU je med drugim povedala, da vojna v Ukrajini ni le stvar preživetja Ukrajine in celotne evropske varnosti, ampak postavlja pod vprašaj kar ves mednarodni red. Nato je spregovorila o podpri Ukrajini, o sankcijah proti Rusiji in predlagala 10 milijard evrov vredno novo pomoč Ukrajini.

Nato se je Ursula posvetila energetskim vprašanjem, nujno potrebo po odmiku držav članic EU od ruskih fosilnih goriv in pospešitvi zelenega energetskega prehoda EU. »Evropski zeleni dogovor in REPowerEU sta pot do tega. Poleg tega bo EU s sodelovanjem s partnerji, kot sta ZDA in Kanada, ustvarila bolj zanesljive in trajnostne dobavne verige, tako na področju energije kot pri pridobivanju surovin.

Na koncu je predsednica spregovoril tudi o grožnji, ki jo vojna Kremlja predstavlja za prehransko varnost po vsem svetu,« so še sporočili s Komisije EU. Rusija je namreč po energiji tudi hrano pretvorila v adut za dosego svojih ciljev in sicer z zaplembo ukrajinskega žita, blokiranjem ukrajinskih pristanišč, raketiranjem železniških vozlišč… Posledice ustavitve izvoza ukrajinskega žita so že opazne marsikje po svetu, saj tudi ruskega žita zaradi sankcij marsikje ni več moč dobiti.

Vrstijo se prva opozorila, da se ponekod obeta lakota. V Davosu pa je govoril tudi nekdanji vodja ameriškega State Departmenta Henry Kissinger, ki ima pri svojih 99 letih (praznoval jih bo v petek) precej bolj racionalen pogled na globalno politiko in dogajanje v Ukrajini, kot ga ima večina zahodnih voditeljev. Izkušeni diplomat je dejal, da je Rusija del Evrope in da bo tu ostala tudi po Putinu, Ukrajina pa naj se za dosego miru z Rusijo odpove delu svojega ozemlja.

»Neuspeh ponovnega začetka pogajanj z Rusijo in nadaljevanje nasprotovanja Moskvi bi lahko dolgoročno imelo katastrofalne posledice za stabilnost Evrope,« pa je še dejal človek, ki je med drugim vodil pogajanja za končanje vojne v Vietnamu in moderiral pri številnih izraelsko-arabskih sporih. Pogajanja naj bi se po njegovem morala nadaljevati najkasneje v dveh mesecih, sicer bo prepad med stranmi postal že preglobok.

Hkrati se postavlja zanimivo ekonomsko vprašanje, ali se bodo ruski trgovinski tokovi zaradi vseh sankcij Zahoda namesto proti EU enostavno v celoti preusmerili na jug – proti Kitajski, Indiji, Iranu in Japonski (ki baje trenutno še naprej mirno uvaža nafto in plin iz Rusije).