2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Kljub izjemnemu pomenu mokrišč za ohranjanje biotske raznovrstnosti, jih še vedno uničujemo in spreminjamo. V zadnjih 300 letih je bilo tako po svetu že uničenih več kot 87% mokrišč. Tudi v Sloveniji so prav mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi.

Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo (foto: hippopx.com)

 

Ekosistemi v Sloveniji so še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti. Mnoge vrste ptic in dvoživk so ogrožene zaradi uničenja njihovih življenjskih okolij, ribje populacije ogrožajo predvsem regulacije vodotokov in gradnja hidroelektrarn, podnebni dogodki in širjenje invazivnih tujerodnih vrst pa stanje biotske raznovrstnosti še dodatno poslabšujejo.

V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na morski obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in tudi na visokih planotah (šotna barja). Prav vsa so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode, zagotavljanju pitne vode ter imajo hkrati tudi pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Poleg tega mokrišča vključujejo številne habitatne tipe.

»So kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode, igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, so vir hrane, so tudi življenjsko okolje številnih rastlin in živali ter območja oddiha in rekreacije za človeka. Biotska raznovrstnost je ključna pri številnih ekosistemskih storitvah, ki jih mokrišča opravljajo,« so ob Svetovnem dnevu mokrišč spomnili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

MOP sesicer zavzema za ohranjanje mokrišč na strateški, zakonodajni in izvedbeni ravni. Tako je v postopku sprejemanja Nacionalni program varstva okolja (NPVO), ki vključuje tudi Nacionalni program varstva narave s programom in strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2030. Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti, pa so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo njihovo bogato biotsko raznovrstnost. Doslej jih je bilo uničenih že 87 %.

»Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40% vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30% vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mokriščih. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh.

Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča,« so pojasnili z MOP. Pa vendar človek s svojimi aktivnostmi in zgrešeno miselnostjo, ki še vedno močno spominja na sistematično ropanje naravnih virov v časih ekspanzije evropskih kolonialnih velesil, še naprej uničuje mokrišča. Izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje, prekomerni ribolov, vnašanje tujerodnih vrst in spreminjanje podnebja – vse to ogroža obstoj mokrišč.

Temu posledično upada tudi globalna biotska raznovrstnost. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60%. Od leta 1970 so celinska mokrišča izgubila 81% vrst, 36% pa se je zmanjšalo število obalnih in morskih vrst. Ogroženih je 25% živalskih vrst, ki so vezane na mokrišča (vodne ptice, sesalci, morske želve in vrste vezane na koralne grebene).

V svetovnem merilu naj bi bilo kar milijon rastlinskih in živalskih vrst resno ogroženih in blizu izumrtja, stanje pa se, tudi zaradi klimatskih sprememb, samo še slabša.