Organizacija Združenih narodov danes obeležuje mednarodni dan pripadnikov mirovnih misij OZN (“International Day of United Nations Peacekeeping”). Ob tej priložnosti je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izrazilo hvaležnost in spoštovanje ne le slovenskim, ampak vsem pripadnicam in pripadnikom mirovnih sil, ki sodelujejo v mirovnih operacijah in misijah Združenih narodov. Na ta dan se spominjajo tudi vseh tistih, ki so za ohranjanje miru žrtvovali svoja življenja.
Velika večina pripadnikov mirovnih sil profesionalno in pogumno opravlja svoje delo, toda med njimi je tudi nekaj zelo gnilih jabolk (foto: commons.wikimedia.org)
Letos Združeni narodi obeležujejo 20. obletnico sprejetja resolucije Varnostnega sveta, ki mirovnim operacijam nalaga, da uporabijo vsa potrebna sredstva za zaščito civilistov. Pri tem je še posebej pomembna zaščita najbolj ranljivih skupin, kot so otroci, ženske, starejši, invalidi, notranje razseljene osebe in begunci. Poleg tega, da oboroženi spopadi pogosteje prizadenejo ženske kot moške, imajo ženske pomembno vlogo pri zaščiti civilistov.
“Generalna skupščina ZN je odločitev o razglasitvi 29. maja kot mednarodnega dne pripadnikov mirovnih misij OZN sprejela decembra 2002 z resolucijo 57/129. Na ta dan leta 1948 so namreč Združeni narodi na krizno območje na Bližnjem vzhodu napotili svojo prvo mirovno misijo UNTSO (“United Nations Truce Supervision Organization), ki so jo sestavljali vojaški opazovalci z nalogo spremljanja izvajanja mirovnega sporazuma med Izraelom in njenimi arabskimi sosedi,” so spomnili Ministrstvu za zunanje zadeve RS (MZZ) .
Veljla dodati, da ta misija, kljub napadom Izraela na Palestince, Sirce in libanonski Hezbollah, traja še danes, v njej pa od leta 1998 v vlogi vojaških opazovalcev redno sodelujejo tudi pripadniki in pripadnice Slovenske vojske. Sicer je od leta 1948 do danes v več kot 70 mirovnih operacijah in misijah, ki so potekale pod zastavo Združenih narodov, sodelovalo več kot milijon pripadnic in pripadnikov mirovnih sil z vsega sveta, med njimi pa so bili tudi pripadniki in pripadnice Slovenske vojske ter Policije.
Z (MZZ) so še poudarili, da so mirovne operacije in misije v zadnjih desetletjih postale ena najbolj vidnih aktivnosti Združenih narodov. »S svojim delovanjem – pogosto tudi v zelo težkih in nevarnih pogojih – so t.i. ‘modre čelade’ za milijone ljudi, še posebej za najbolj ranljive skupine, postale simbol upanja in priložnosti za mir. Za njihovo požrtvovalno delo se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo,« so zapisali v poslanici MZZ.
Žal pa mirovniki Združenih narodov niso vedno najbolje opravili svojega dela. V Srebrnici so leta 1995 zatajili Nizozemci, še večji genocid se je leto pred tem pred očmi enot ZN zgodil v Ruandi, v zadnjih letih pa so se na modre čelade zgrnile obtožbe o preprodaji mednarodne pomoči (hrane), trgovanju z ljudmi, siljenju v prostitucijo in posilstvih (tudi otrok) ter umorov.
Gre za zelo podobne primere, ki so se zgodili v Kambodži, Mozambiku, Južnem Sudanu, Slonokoščeni obali, Kongu, Centralnoafriški republiki, Haitiju in Liberiji. Sodeč po poročanju svetovnih medijev v zadnjih letih je teh primerov presenetljivo veliko.