Včeraj so oznanili zadnje podatke o gospodarski konkurenčnosti Slovenije. Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2019, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, je med 63 sodelujočimi državami obdržala lansko 37. mesto. Usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura ostajajo najpomembnejši dejavniki gospodarske privlačnosti Slovenije.
Med največjimi slovenskimi konkurenčnimi prednostmi sodijo tudi visoka vpetost v mednarodno trgovino, cenovna konkurenčnost, kakovost izobraževanja, dohodkovna enakost, varna družba ter enakost med spoloma (foto: Spirit Slovenija).
Mednarodna raziskava IMD temelji tako na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, medtem ko tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani ‘mehki kazalci’ – podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. V skladu z metodologijo IMD je nacionalna konkurenčnost opredeljena z gospodarsko uspešnostjo, vladno učinkovitostjo, poslovno učinkovitostjo in razvitostjo infrastrukture.
Vsak izmed štirih sklopov konkurenčnosti je razdeljen na pet podsklopov, skupno gre torej za kar 20 podsklopov, ki imajo v končnem izračunu enako težo (5 %). Letos je bilo v raziskavo zajetih 6093 menedžerjev, med karterimi je bilo 100 slovenskih. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne, so pojasnili na agenciji Spirit Slovenija, katera je pripravila predstavitev letošnjh rezultatov.
Na vrhu lestvice je bilo sicer v zadnjem letu nekaj sprememb, saj so ZDA padle na tretje mesto, prvega je prevzel Singapur, na drugem pa je ostal Hongkong. Svojo uvrstitev je glede na lansko leto Slovenija izboljšala na treh od štirih sklopov konkurenčnosti. Kar zadeva gospodarsko uspešnost, smo v primerjavi z lani, ko smo poskočili za kar 18 mest, kar je bil odraz odličnih izvoznih rezultatov in pospešitve gospodarske rasti, izgubili 4 mesta.
Vladna učinkovitost je v zadnjih nekaj letih naraščala, k čemer je največ prispevalo izrazito izboljšanje javnofinančnega položaja. Napredek je bil zaznan tudi pri institucionalnem in družbenem okviru ter poslovni zakonodaji. V preteklosti se je sicer Slovenija najslabše uvrščala na stebru poslovna učinkovitost, v zadnjih petih letih pa je viden napredek za 18 mest, od tega letos za sedem, s čimer se približujemo uvrstitvi pred krizo leta 2008.
V sklopu infrastruktura Slovenija ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev. Na tem področju dosega tudi absolutno najvišji kazalec – pismenost prebivalstva, saj smo na 1. mestu po deležu pismenih oseb v prebivalstvu. Z agencije Spirit Slovenija so v izčrtpne sporočilu za javnost dodali še, da je v letošnjem letu zelo pozitiven napredek tudi na področju tehnološke infrastrukture in izobraževanja.