Naslovnica Svet & EU Mednarodno pravo v teoriji deluje, v praksi pa pogosto ne

Mednarodno pravo v teoriji deluje, v praksi pa pogosto ne

Avtor: Spletno Uredništvo

Slovenska delegacija je zaključila udeležbo na Tednu mednarodnega prava, kateri je potekal v okviru zasedanja Šestega odbora Generalne skupščine OZN v New Yorku. Slovenija se je prek svojih zastopnikov udeležila razprav o aktualnih temah mednarodnega prava in izrazila močno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Žal pa mednarodno pravo ne more delovat, če ga prve ignorirajo svetovne ali regionalne velesile, za nameček pa jih potem desetletja nihče ne kaznuje. 

Grafični prikaz etničnega čičenja v Palestini – Izrael pa se še danes požvižga na mednarodne pravne norme (foto: flickr.com/PSC)

 

V dialogu s člani Komisije za mednarodno pravo OZN je Slovenija sodelovala v procesu soustvarjanja novih smernic in pravil mednarodnega prava. V svojih nastopih je poudarila pomen razvoja in spoštovanja mednarodnega prava, vključno z odločitvami mednarodnih sodišč in tribunalov, kar ostaja temeljni okvir mednarodnih odnosov ter pravic in obveznosti subjektov mednarodnega prava, so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve. 

Na zasedanju so bila obravnavana številna vsebinska področja, med drugim kogentne norme mednarodnega prava (jus cogens), imunitete državnih funkcionarjev pred tujo kazensko jurisdikcijo, nasledstvo držav glede mednarodnih protipravnih dejanj, hudodelstva zoper človečnost, zaščita atmosfere, zaščita okolja v kontekstu oboroženih spopadov in začasna uporaba mednarodnih pogodb.

V okviru tradicionalnega dialoga pravnih svetovalcev se je med drugim razpravljalo o hudodelstvih, odgovornosti držav za protipravna dejanja in memorandumih o soglasju v luči Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. V okviru tedna mednarodnega prava je potekal tudi dialog s predsednikom Meddržavnega sodišča v Haagu, sodnikom Abdulqavi Yusufom, ki je naslovil različne oblike sodelovanja strokovnjakov pri delu sodišča.

V tem času se je odvila tudi razprava v Generalni skupščini OZN o poročilu Meddržavnega sodišča v Haagu ter o poročilu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Slovenija je v svojem govoru izrazila močno podporo delu MKS, ki letos obeležuje 20. letnico sprejetja Rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno. Pozdravila je aktivacijo jurisdikcije sodišča za kaznivo dejanje agresije in izpostavila dosežke sodišča v preteklem letu kot tudi izzive, s katerimi se sooča.

V teoriji so torej humanitarni cilji jasni, načrti so začrtani in vsi mednarodni organi delujejo s polno paro. Medtem pa je po svetu še vedno veliko primerov, ko je bilo mednarodno pravo že zdavnaj kršeno, krivice pa niso bile nikoli popravljene. Ko so kršitelji svetovne ali regionalne velesile, je še manj možnosti, da bi lahko sploh bilo nekega dne drugače.

Med najbolj bolečimi starejšimi primeri kršitev mednarodnih pravnih aktov so izraelska zasedba Palestine, nasilni izgon prebivalcev otoka Diego Garcia, okupacija Zahodne Sahare, zapor v Guantanamu, razcepitev Cipra…    

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.