Bolgarski Plovdiv in italijanska Matera sta pravkar postali Evropski prestolnici kulture za leto 2019. Obe mesti se ponašata z z bogato zgodovino in z jasnim pogledom v prihodnost.
Matera želi letos svetu še bolje predstaviti svoje številne naravne in zgodovinske znamenitosti (foto: pixabay.com)
Da sta letos Evropski prestolnici kulture postali italijanska Matera in bolgarski Plovdiv ni preveč presenetljivo. Plovdiv je sicer prvo bolgarsko mesto, ki si je prislužilo laskavi naziv. Mesto sicer leži dobrih 100 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Sofije in je s 345.000 prebivalci drugo največje mesto v državi. »Plovdiv 2019 je po predsedovanju Svetu EU naslednji velik dogodek za Bolgarijo«, je ob tem povedal evropski poslanec Andrej Kovačev, član EPP.
Pod sloganom »Skupaj«, Plovdiv v programu izpostavlja 4 tematske sklope: »Spoj« obravnava etnične in manjšinske skupine ter povezuje generacije in različne družbene skupine, »Preobrazba« išče nove načine uporabe za zapuščene urbane prostore, »Obujenje« ohranja spomin na zgodovinsko dediščino in zagotavlja boljši dostop do kulturnih vsebin, »Sprostitev« pa spodbuja trajnostni in počasen način življenja, počasno domačo hrano ter odrast.
Odrast je sicer koncept, ki nas opominja, da neskončna rast za naš planet ni niti vzdržna niti zaželena. Sicer bolgarsko mesto na več kot 70 lokacijah v mestu načrtuje izvedbo preko 300 projektov in skoraj 500 dogodkov. Zaradi vsega tega dogajanja si Bolgari obetajo, da bo najbolj turistično mesto v državi letos obiskalo več kot dva milijona turistov.
Matera pa je bila že doslej med turisti precej bolj znana. Mesto s 60.000 prebivalci na jugu Italije slovi po starodavnih jamskih prebivališčih, ki so uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. »Ljudje bodo spoznali lepote starodavnih v skalo vklesanih prebivališč, podzemnih cerkva in prekrasne pokrajine, ki obdaja mesto«, “ je poudaril italijanski poslanec Piernicola Pedicini (iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije).
Matera 2019 se predstavlja pod sloganom »Odprta prihodnost!«, programsko pa se nanša na pet glavnih tem: »Starodavna prihodnost«, »Kontinuiteta in disrupcija«, »Refleksije in povezave«, »Utopije in destopije« ter »Korenine in poti«. Obsega dva glavna projekta: I-DEA, ki se ukvarja z raziskovanjem kulturne, umetniške in antropološke zgodovine regije ter Open Design School, ki obsega oblikovalski laboratorij ter eksperimentalne in interdisciplinarne inovacije.
Sicer je Matera znana kot prizorišče številnih filmov, predvsem s krščansko-biblično tematiko. Nekateri se bodo spomnili predvsem krvavih prizorov iz ‘Kristusovega pasijona’ Mela Gibsona, omeniti pa velja še filme Kralj David, Marija Magdalena, Mladi mesija, Božična zgodba, Evangelij po Mateju, Demon, Ben Hur, Kristus se je ustavil v Eboliju, grozljivko Znamenje (Omen) in znanstveno-fantastiko Wonder Woman.