Štiri različne rakete, štiri uspešne izstrelitve in le 44 ur ter 14 minut med prvo in zadnjo. Kitajska je sredi septembra izvedla izjemno zgoščen niz poletov v orbito, v katerem so sodelovali različni raketni sistemi in izstrelišča, ena od raket pa je svojo pot proti vesolju začela kar z morja.

Ena od štirih raket je svojo pot proti orbiti začela z morske izstrelitvene platforme. (Dnevne Novice / AI ilustracija)

V manj kot 16 urah je v orbito odšlo prvih 19 satelitov

Prva raketa je poletela 15. septembra ob 14.26 po pekinškem času. Zhuque-2E Block 2 zasebnega kitajskega podjetja LandSpace je v orbito ponesla deset satelitov skupine SpaceSail Polar Group #15. Po podatkih The Space Devs – Launch Library 2 je bila misija uspešna.

Že naslednje jutro, 16. septembra ob 6. uri, je sledila Gravity-1 podjetja Orienspace. Na krovu je bilo devet satelitov, povezanih z misijo SpaceSail Polar Group #16. Od prvega vzleta je minilo samo 15 ur in 34 minut, obe izstrelitvi skupaj pa sta v orbito dostavili 19 satelitov.

Druga misija je imela še eno posebnost. Gravity-1 ni poletela s klasične kopenske ploščadi, ampak z morske izstrelitvene platforme. Med štirimi izstrelitvami je bila edina, ki se je začela na morju.

Dve uri in osem minut med tretjo in četrto raketo

Naslednji val je prišel 17. septembra. Ob 8.32 po pekinškem času je iz vesoljskega izstrelišča Wenchang poletela Long March 12 z devetimi sateliti skupine SatNet LEO Group 25. Časovni potek vseh štirih misij je mogoče preveriti tudi v odprto licenciranem pregledu orbitalnih izstrelitev v tretjem četrtletju 2026.

Ko je bila ta misija že na poti, je do naslednje izstrelitve ostalo le še nekaj več kot dve uri. Ob 10.40 je iz Jiuquana poletela Kuaizhou-11 s satelitoma SpaceTY-51 in SpaceTY-52, namenjenima radarskemu opazovanju Zemlje.

S tem se je niz končal. Štiri rakete so od prvega do zadnjega vzleta potrebovale 44 ur in 14 minut, njihov skupni tovor pa je štel 30 satelitov.

Za štirimi poleti niso stale štiri enake rakete

Časovni razmik je le del zgodbe. Zhuque-2E je razvilo podjetje LandSpace, Gravity-1 podjetje Orienspace, Long March 12 spada v družino kitajskih nosilnih raket Long March, Kuaizhou-11 pa predstavlja še en ločen raketni sistem. Osnovne tehnične podatke o enem od uporabljenih nosilcev dopolnjujejo tudi odprti podatki Wikidata o raketi Long March 12.

Tudi izstrelitve niso potekale z ene same lokacije, razlikoval pa se je tudi njihov tovor. Prvi dve raketi sta skupaj ponesli 19 satelitov, Long March 12 devet satelitov sistema SatNet, zadnja Kuaizhou-11 pa dva satelita za radarsko opazovanje Zemlje. V istem kratkem časovnem oknu so se tako zvrstile različne rakete, lokacije in naloge.

Dogajanje je zanimivo tudi v širšem kontekstu vse živahnejšega razvoja novih nosilnih raket in izstrelišč. Evropa je le nekaj dni prej doživela zgodovinski raketni polet, pri katerem sta bila v ospredju nova evropska raketa in orbitalni polet iz Norveške.

Štiri uspešne misije v manj kot dveh dneh

Po podatkih Launch Library 2 so bile uspešne vse štiri izstrelitve. Pri tem ni šlo za en sam raketni program, ki bi v kratkem času ponavljal isti postopek, temveč za zaporedje različnih nosilcev in nalog.

Najmanjši razmik je prišel prav na koncu. Med vzletoma Long March 12 in Kuaizhou-11 sta minili le dve uri in osem minut, medtem ko se je celoten niz od prvega do četrtega vzleta končal še pred iztekom 45 ur.

Številke zato povedo bistvo brez dodatnega dramatiziranja: štiri različne rakete, 30 satelitov in štiri uspešne orbitalne misije v 44 urah in 14 minutah. Septembrski niz je v zelo kratkem časovnem oknu združil komercialne in druge kitajske raketne sisteme, več izstrelišč ter satelite z različnimi nalogami.