Naslovnica Magazin Letos že za prek 5 milijonov evrov spletnih investicijskih oškodovanj

Letos že za prek 5 milijonov evrov spletnih investicijskih oškodovanj

Avtor: Spletno Uredništvo
Da je spletni kriminal v porastu, ne ponavljajo le sodelujoči pri projektu SI-CERT-a Varni na internetu, ampak je to že večkrat potrdila tudi slovenska Policija. Tokrat pa so se policisti posebej posvetili investicijskim vlaganjem v lažne spletne platforme. Od pričetka leta do konca meseca avgusta so namreč obravnavali že 115 zadev, v katerih so spletni kriminalci slovenskim naivnežem skupno pokradli več kot pet milijonov evrov.
Letos že za prek 5 milijonov evrov spletnih investicijskih oškodovanj

Kriminalci pogosto obljubljajo bogastvo v kriptovalutah (foto: pixabay.com)

Slovenska Policija je pripravila posebno obvestilo za javnost, v katerem se je lotila problematike investicij v lažne spletne platforme. Statistične številke najbolje prikažejo obseg porasta tovrstnih primerov spletnega kriminala. V 12 mesecih lanskega leta 2020 je tako Policija obravnavala 83 zadev, v katerih je prišlo do skupnega oškodovanja v višini nekaj več kot 2 milijonov evrov.

Letos pa je ta problematika doživela pravi razcvet, saj je bilo že v prvih dveh tretjinah leta, torej do konca meseca avgusta, obravnavanih že 115 primerov, skupno pa je oškodovanje že preseglo 5 milijonov evrov. Zato tudi Policija svetuje, naj ljudje ne nasedajo obljubam o hitrem zaslužku. Hiter zaslužek ne obstaja, vsako ponudbo pa je potrebno zato dobro preveriti in se tistim najbolj neverjetnim na daleč izogniti.

Za tovrstne investicijske goljufije je značilno, da storilci na spletu ponujajo različne oblike lahkega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance privabljajo z možnostjo vlaganja sredstev v različne oblike naložb (virtualne valute, zlato, sklade ipd.) in z obljubami o nerealno visoki donosnosti (tudi po več odstotkov dnevno). Do spletne goljufije lahko pride na več načinov, katerih skupna točka je pridobivanje gesel in drugih podatkov oškodovanca.

Prvi način je na podlagi stika, ki ga goljufi vzpostavijo s potencialnimi oškodovanci po telefonu ali prek elektronske pošte. Drugi je ta, da kontaktne podatke spletni kriminalci pridobijo preko obrazca, ki ga oškodovanec izpolni na spletu, ali iz baz javno dostopnih podatkov. Obstajajo tudi primeri, ko goljufi kar kličejo na naključne slovenske telefonske številke, v zadnjih letih zelo uporabljen trik pa je prevzem upravljanja računalnika.

»Oškodovanci si po navodilu goljufa na svoj računalnik namestijo program za oddaljen dostop (običajno Anydesk), s čimer storilcem omogočijo v celoti upravljati s svojim računalnikom. Goljufi postanejo njihovi ‘osebni asistenti’ in prek oddaljenega dostopa na lažni investicijski platformi v imenu oškodovanca odprejo trgovalni račun ter denarnice za virtualne valute,« so pojasnili s Policije.

Zadnji način poskusa prevare pa je še najbolj enostaven – ne glede na vzrok, oškodovanci nepoznanim osebam kar sami zaupajo geslo spletne banke, podatke o plačilnih karticah in druge bančne podatke – nato goljufi opravijo prenakazilo denarja na račune v tujini z namenom nakupa virtualnih valut ali česa drugega, dejansko pa denar ponikne neznano kje.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.