Evropska komisija je objavila uradne statistične podatke o onesnaževanju v letu 2023. Emisije toplogrednih plinov v EU so se v lanskem letu zmanjšale za več kot 8 %, k čemur je največ prispevala opazna rast uporabe energije iz obnovljivih virov. Komisija EU je potrdila, da smo na dobri poti k odpravi vseh škodljivih emisij, vseeno pa bo do izpolnitve tega cilja potrebno še precej naporov.

Takšni prizori naj bi bili do leta 2050 že pozabljeni (foto: pxhere.com)

Komisija EU je v poročilu o podnebnih ukrepih zapisala, da so se neto emisije toplogrednih plinov v EU leta 2023 v primerjavi z letom 2022 zmanjšale za 8,3 %. To je bil največji letni upad v zadnjih desetletjih (z izjemo leta 2020, ko je pandemija Covida 19 zmanjšala emisije za 9,8 %). Podroben pregled kaže, da so se emisije iz elektrarn in industrijskih obratov iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) lani zmanjšale za rekordnih 16,5 %.

»Emisije v celotnem sektorju, vključenem v sistem trgovanja z emisijami, so zdaj za približno 47,6 % nižje od ravni iz leta 2005 in so na dobri poti, da do leta 2030 dosežejo cilj –62 %. V okviru EU ETS so se emisije iz proizvodnje električne energije in ogrevanja v primerjavi z letom 2022 zmanjšale za 24 %, in sicer zaradi rasti obnovljivih virov energije, zlasti vetrne in sončne energije, ter zaradi prehoda s premoga.

 Emisije iz stavb, kmetijstva, domačega prometa, male industrije in odpadkov (zajete v uredbi o porazdelitvi prizadevanj) so se leta 2023 zmanjšale za približno 2 %. K zmanjšanju je prispeval stavbni sektor, in sicer za približno 5,5 %. Emisije iz kmetijstva so se zmanjšale za 2 %, emisije iz prometa pa za manj kot 1 %. Naravni ponor ogljika v EU se je leta 2023 povečal za 8,5 %, s čimer se je obrnil trend upadanja,« so pojasnili s Komisije EU.

Povečale pa so se emisije iz letalstva in sicer za 9,5 %, kar seveda ni dobro. V poročilu Komisije EU piše, da so bodo potrebni nadaljnji ukrepi, da bi EU dosegla svoje cilje za leto 2030, za leto 2040 in za dosego končnega cilja neto ničelnih emisij za leto 2050. EU mora poleg tega intenzivno nadaljevati mednarodno sodelovanje in pri tem so v dokumentu posebej omenili podnebno konferenco COP29, ki jo bo že čez nekaj dni in sicer od 11. do 22. novembra gostil Azerbajdžan.

V poročilu Komisije EU pa so tudi ugotovili, da so lani Evropo prizadeli največji požari v naravi doslej, da je bilo hkrati eno najbolj vlažnih zabeleženih let, da so vročinski valovi, segrevanje morja, obsežne uničujoče poplave in stalno zviševanje temperatur. Zato bo potrebno pri določanju prednostnih nalog politike in v vseh sektorskih politikah upoštevati izpostavljenost podnebnim spremembam na vseh ravneh upravljanja.