Evropska komisija je pripravila prvi sklop pilotnih ukrepov za pospešitev prehoda Evrope na krožno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na sektorju plastike. Napovedala pa je tudi nov zakon ‘Zakon o krožnem gospodarstvu’, ki ga bo predstavila prihodnje leto.

Bala plastenk čaka na recikliranje (foto: pxhere.com)

Z optimizacijo recikliranja plastike v EU bodo novi ukrepi dodatno sprostili potencial enotnega trga in okrepili ekonomsko varnost, strateško avtonomijo, konkurenčnost in okoljsko trajnost. To je v skladu z analizo t. i. ‘Draghijevega poročila’, ki poudarja krožnost in učinkovito rabo virov kot ključna vzvoda za krepitev industrijske konkurenčnosti Evrope. Za pospešitev prehoda na krožnost Komisija uporablja dvostopenjski pristop.

V prvem koraku, kjer je pritisk na nekatere sektorje hud, ta sveženj pilotnih ukrepov vključuje sklop konkretnih kratkoročnih ukrepov za podporo krožnosti, zlasti v sektorju plastike, hkrati pa spodbuja naložbe in inovacije na splošno. V drugi fazi bo Komisija EU v naslednjem letu 2026 pripravila nov ‘Zakon o krožnem gospodarstvu’ z nadaljnjimi horizontalnimi ukrepi, ki bodo izboljšali delovanje enotnega trga sekundarnih surovin.

»Sektor recikliranja plastike se sooča z vse večjimi pritiski: razdrobljenimi trgi recikliranih materialov, visokimi stroški energije, nestanovitnimi cenami deviške plastike in nelojalno konkurenco tretjih držav. Ti izzivi že terjajo svoj davek, saj se izkoriščajo zmogljivosti, podjetja za recikliranje v EU pa imajo finančne izgube, kar ogroža cilje EU glede krožnosti in industrijsko konkurenčnost,« so pojasnili s Komisije EU.

Dodali so, da krožno gospodarstvo pomeni veliko priložnost za sektor plastike. Analize Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije kažejo, da lahko krožne rešitve do leta 2050 kar za 45 % zmanjšajo emisije sektorja, ki so povezane s podnebjem. Poleg tega bi se razogljičila poraba energije in drastično izboljšala trgovinska bilanca področja plastike – za ogromnih 18 milijard evrov na leto.