Naslovnica Trendi Kdo nam je ukradel milijarde?

Kdo nam je ukradel milijarde?

Avtor: Spletno Uredništvo

 

 Bančna luknja je slovenske davkoplačevalce stala čez pet milijard evrov. Ali po dobrih štirih letih od druge sanacije bank v samostojni Sloveniji državljani sploh vedo, kaj so plačali in zakaj? To vprašanje je bilo izhodišče podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor, ki se je lotila projekta o bančni luknji. Razkritja bodo danes in prihodnji četrtek razkrili v dveh dokumentarnih filmih v najbolj gledanem večernem terminu prvega programa TV Slovenija. 

bsančna luknja 8Podatkovno-preiskovalno skupino EkstraVisor sestavljajo Neža Steiner, Anže Zabukovšek, Vanja Gligorović in Mateja Cankar (foto: Žiga Culiberg/RTV SLO)

 

Dokumentarni film o iskanju krivcev za velikansko finančno luknjo, ki je pred leti nastala v slovenskem bančništvu, bo sporedu dva četrtka zapored in sicer danes  ter 15. marca ob 20.05 na TV SLO 1. Po drugem delu filma bo sledil še pogovor v studiu, s posebnim poudarkom na delovanju pravosodja. Do danes naj bi namreč prišlo le do ene pravnomočne sodbe med nekdanjimi direktorji bank.

Kljub temu, da so davkoplačevalci plačali milijarde – so dokumenti, ki bi pomagali razkriti sporna, pa tudi kriminalna dejanja posameznih bankirjev, še vedno zaupni. Enako velja za popuste, po katerih so bili slabi krediti preneseni na DUTB, in za odpisane kredite podjetjem in posameznikom. To pomeni, da je bilo pridobivanje ustreznih dokumentov najtežji del projekta. Nekdanji vodilni v bankah pa so, razen redkih izjem, pojasnila pred kamero zavračali.

Odgovore so sicer avtorji iskali pri preiskovanju kreditiranja menedžerskih prevzemov, nakupov zemljišč, nasedlih naložb, odtekanja denarja prek podružnic v tujini in mrež povezanih akterjev, se pravi povezav med bančno in politično elito. Pri preiskavi je skupina zajela daljše obdobje, od kreditne ekspanzije pred finančno krizo do sanacije bančnega sistema in prenosa terjatev na t. i. slabo banko.

Preiskali so konkretne primere kreditiranja, ki so šli v poplačilo davkoplačevalcem, v dveh sistemskih bankah (Novi ljubljanski banki in Novi KBM), ter v dveh zasebnih bankah (Factor banki in Probanki) in jih umestili v sistemski okvir takratne zakonodaje in nadzora nad bankami. Največji problem pri pripravi projekta je bila bančna tajnost, pravijo na RTV SLO.

Kljub temu, da so davkoplačevalci plačali milijarde, pa so dokumenti, ki bi pomagali razkriti sporna, kot tudi kriminalna dejanja posameznih bankirjev, še vedno zaupni. Enako velja za popuste, po katerih so bili slabi krediti preneseni na DUTB, in za odpisane kredite podjetjem in posameznikom. To pomeni, da je bilo pridobivanje ustreznih dokumentov najtežji del projekta. Nekdanji vodilni v bankah pa so, razen redkih izjem, pojasnila pred kamero zavračali.

Nedvomno se obeta zanimiv dokumentarni film, ki bo skoraj zagotovo imel tudi politične posledice. Slovenija je namreč majhna država, v kateri se večje bančne mahinacije brez močne zaslombe politikov načeloma ne dajo izpeljati. Vsaj ne tak način, da se ob nje ne bi spotaknili pravosodni organi.  

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.