Poslanci parlamenta EU so včeraj potrdili mandat Andrei Enrii kot novemu predsedniku nadzornega odbora Evropske centralne banke (ECB). Kandidaturo Italijana Enrie je 20. novembra podprl parlamentarni odbor za ekonomske in monetarne zadeve, 29. novembra pa tudi poslanci na plenarnem zasedanju.
57-letni Italijan Andrea Enria je študiral ekonomijo na milanski univerzi Bocconi in v angleškem Cambridgeu (foto: europarl.europa.eu)
Italijanski ekonomist Andrea Enria, ki trenutno že vodi Evropski bančni organ, za nastop nove funkcije potrebuje še potrditev Sveta EU. Ob uspešni potrditvi bo Enria vodenje nadzornega odbora Evropske centralne banke prevzel 1. januarja 2019, kjer bo na položaju nasledil Francozinjo Danièle Nouy. Evropska centralna banka je kot prvi korak k ustanovitvi evropske bančne unije leta 2014 pričela z nadzorovanjem evropskega bančnega sistema.
Pred tem je bil nadzor bank izključno v domeni državnih organov, sedaj pa Evropska centralna banka preko enotnega nadzornega mehanizma bdi nad bankami, ki so najpomembnejše za delovanje evrskega sistema. Nadzor prispeva k večji stabilnosti bančnega sistema ter zagotavlja enake pogoje za vse pomembnejše banke v Evropi. Trenutno je pod nadzorom ECB 118 bank.
Seznam vključuje banke, ki so največje v svojih državah, opravljajo sredstva, višja od 30 milijard EUR, ali pa opravljajo veliko čezmejnega poslovanja. Manjše banke ostajajo pod nadzorom državnih organov. ECB ima kot nadzornik možnost opravljanja inšpekcijskih pregledov, s katerimi preverja skladnost poslovanja bank z evropskimi predpisi.
ECB lahko od bank zahteva, da za zmanjšanje tveganj prihranijo dodatni kapital ali pa tistim, ki ne spoštujejo pravil, celo odvzame licenco. Poleg tega ECB ob opravljanju nadzornih funkcij odgovarja Evropskemu parlamentu. Letna poročila o izvajanju nadzornih nalog so poslancem predstavljena na javnem zasedanju, predsednik Nadzornega odbora ECB pa se udeležuje rednih zaslišanj in izmenjav mnenj v Evropskem parlamentu.
Gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2008, je sicer prizadela mnogo evropskih bank. Nekatere se zato še danes soočajo s slabimi in neodplačanimi posojili. Andrea Enria je v nastopu pred poslanci odbora za ekonomske in monetarne zadeve poudaril, da bosta reševanje slabih posojil in zavzemanje za nadaljnjo povezovanje znotraj panoge glavni nalogi v njegovem mandatu, so še zapisali v izjavi za javnost Parlamenta EU.
“Bančna unija ne more preživeti, če nas bo naslednja kriza ujela še preden se uspemo soočiti s posledicami prejšnje”, je poudaril. Enria je tudi zavrnil idejo, da bi nekatere banke lahko bile prevelike za stečaj. “Banke lahko propadejo. Bankrot banke ne pomeni nujno, da regulator svojega dela ni opravil dobro”. Sicer so v Italiji prav v zadnjem desetletju doživeli več bančnih kriz oz. afer, najbolj odmevna pa sta bila primera Banca Etruria in banke Monte Dei Paschi di Siena.