Še pred nekaj leti smo humanoidne robote gledali predvsem v spektakularnih videoposnetkih. Zdaj jih čaka precej resnejši preizkus. Atlas podjetja Boston Dynamics se že uči nalog iz resničnega proizvodnega okolja, Hyundai pa ima zanj konkretno časovnico. Če bo šlo po načrtih, naj bi se njegovo uvajanje v proizvodnjo začelo leta 2028.

Humanoidni roboti se pripravljajo na naloge v proizvodnem okolju, kjer bodo lahko delali ob ljudeh. (slika: Dnevne Novice / AI generirano)

Namesto predstav za kamere prihaja pravo delo

Boston Dynamics je 21. septembra predstavil novo fazo delovanja Robotics Metaplant Application Centra oziroma RMAC v proizvodnem kompleksu Hyundai Motor Group Metaplant America v ameriški Georgii. Atlas se tam ne pripravlja na nove salte ali druge gibe, zaradi katerih so posnetki humanoidnih robotov obkrožili svet. Njegove nove naloge so precej manj spektakularne: priprava, logistika in pravilno razvrščanje avtomobilskih delov pred naslednjimi koraki proizvodnje.

In prav tam se začne težji del zgodbe. V nadzorovanem okolju lahko robot navduši z enim brezhibno izvedenim gibom. V tovarni mora isto opravilo ponoviti znova in znova, dovolj natančno in predvidljivo, da se lahko vključi v okolje, ustvarjeno predvsem za ljudi in klasične industrijske stroje. Če pogledamo, kaj humanoidni roboti zmorejo že danes, so hoja, tek in ples pokazali njihove izjemne gibalne sposobnosti. V proizvodnji bo merilo uspeha precej bolj vsakdanje: ali lahko koristno nalogo zanesljivo opravljajo iz dneva v dan.

Atlas za zdaj še ni običajen del Hyundaijevih proizvodnih linij. Hyundai Motor Group predvideva začetek njegovega postopnega uvajanja leta 2028, med prvimi opravili pa naj bi bilo razvrščanje oziroma priprava delov v pravilnem zaporedju za nadaljnje proizvodne postopke. Do leta 2030 naj bi sodeloval tudi pri sestavljanju komponent, pozneje pa bi lahko prevzemal druga ponavljajoča se in fizično zahtevnejša opravila, med njimi dvigovanje težjih bremen.

Načrti segajo do 25.000 Atlasov

Tu zgodba preraste enega robota in eno tovarno. Boston Dynamics navaja, da Hyundai Motor Group načrtuje širjenje Atlasov po svoji globalni proizvodni mreži, pri čemer govori o začetku s 25.000 enotami v obratih Hyundai Motor in Kia v prihodnjih letih.

To seveda ne pomeni, da 25.000 robotov že čaka na odhod v proizvodne hale. Gre za načrtovano širitev, katere tempo bo odvisen tudi od tega, kako se bo Atlas izkazal pri prvih dejanskih nalogah. V ZDA je načrtovan še proizvodni obrat z zmogljivostjo do 30.000 robotskih enot na leto, dejavnosti RMAC pa naj bi se preselile v objekt z približno desetkrat večjo zmogljivostjo od sedanje. Raziskovanje naj bi seglo tudi zunaj avtomobilske industrije.

Številke so velike, toda za Atlas bo pomembnejše nekaj precej bolj osnovnega: dokazati mora, da lahko v resničnem delovnem okolju počne tisto, zaradi česar ga sploh želijo množično izdelovati.

Zakaj robot sploh potrebuje dve nogi in dve roki?

Odgovor se skriva v prostoru okoli njega. Tovarne, skladišča, prehodi, stopnice, police, delovne površine in orodja so bili desetletja oblikovani za ljudi. Humanoidna zasnova zato ponuja zanimivo možnost: namesto popolnega prilagajanja okolja stroju se lahko stroj do določene mere prilagodi okolju, ki že obstaja.

Atlas ima 56 prostostnih stopenj gibanja, večinoma popolnoma vrtljive sklepe ter roke v človeškem merilu s tipnim zaznavanjem. Zaradi tega se lahko premika in posega po predmetih na načine, ki za številne klasične industrijske robote niso mogoči. Toda v proizvodni hali še tako impresivna gibljivost ne pomaga veliko brez ponovljivosti, vzdržljivosti in zanesljivega odzivanja na dogajanje v okolici.

Ko si isti prostor delita robot in človek, postanejo zahteve še strožje. Ameriški National Institute of Standards and Technology (NIST) na področju sodelovanja človeka in robota razvija meritve, testne metode in pristope za preverjanje varnega ter učinkovitega delovanja robotskih sistemov ob ljudeh. Robot mora zaznavati okolico, upoštevati človeka v skupnem prostoru in se ob nepričakovanem dogodku odzvati dovolj predvidljivo.

Kaj prihod robotov pomeni za ljudi?

Načrt, ki govori o tisočih humanoidnih robotih, skoraj sam odpre vprašanje delovnih mest. Koliko bi jih takšni sistemi nekoč lahko nadomestili, koliko spremenili in koliko novih ustvarili, danes ni mogoče zanesljivo napovedati.

Hyundaijevi načrti se za zdaj osredotočajo predvsem na ponavljajoča se, fizično zahtevna in potencialno bolj tvegana opravila. Ljudje naj bi sodelovali pri nadzoru in usposabljanju robotskih sistemov, še naprej pa bodo pomembni pri nalogah, kjer sta potrebni presoja in prilagodljivost.

Tudi zato bo prava preizkušnja Atlasa precej manj atraktivna od njegovih najbolj znanih posnetkov. Robot lahko v nekaj sekundah navduši na zaslonu, v tovarni pa mora delovati ure in dneve ter vedno znova pravilno opraviti isto nalogo. Šele takrat postane tehnološka demonstracija uporaben industrijski stroj.

Leto 2028 bo prvi veliki preizkus

Če bo razvoj sledil sedanji časovnici, naj bi Atlas leta 2028 začel prevzemati prve izbrane naloge, do leta 2030 pa naj bi se njegova uporaba razširila tudi na sestavljanje komponent.

Do takrat ga čaka precej manj bleščečega dela, kot smo ga vajeni iz videoposnetkov. Brez salt. Brez plesa. Brez potrebe po viralnem posnetku.

Naslednja stvar, s katero mora Atlas navdušiti, je precej bolj preprosta.

Da pride na delo in ga opravi.