OpenAI je predstavil GPT-6 Astra, novo generacijo umetne inteligence, s katero želi ChatGPT narediti velik korak od odgovarjanja na vprašanja k samostojnemu opravljanju zahtevnejših nalog. Model lahko uporablja računalnik in spletni brskalnik ter povezuje več korakov v eno opravilo, v prihodnjih dneh pa naj bi začel prihajati tudi do uporabnikov ChatGPT.
GPT-6 Astra predstavlja nov korak proti umetni inteligenci, ki lahko samostojno opravlja zahtevnejše digitalne naloge. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
ChatGPT naj ne bi več samo odgovarjal
Največja sprememba pri GPT-6 Astra ni zgolj v tem, da zna ustvariti boljši odgovor. OpenAI želi z novim modelom umetno inteligenco približati sistemu, ki mu uporabnik pove, kaj želi doseči, nato pa lahko del poti do cilja opravi sam.
Po navedbah OpenAI lahko Astra uporablja računalnik in spletni brskalnik, raziskuje po spletu, dela z različnimi programi ter pripravlja dokumente, preglednice in predstavitve. Opravi lahko tudi daljša zaporedja med seboj povezanih korakov, pri katerih mora ohraniti kontekst in se odzivati na informacije, ki jih odkrije med delom.
Prav tu je bistvo nove generacije. Namesto niza posameznih navodil naj bi uporabnik vse pogosteje določil cilj, model pa bi lahko prevzel več dela, ki ga je bilo doslej treba opraviti ročno.
V prihodnjih dneh prihaja med uporabnike
Astra še ni splošno dostopna. OpenAI jo najprej uvaja omejenemu številu organizacij, v prihodnjih dneh pa napoveduje dostop za uporabnike paketov ChatGPT Plus, Pro, Business in Enterprise. Model bo na voljo tudi razvijalcem prek OpenAI API-ja in storitve Amazon Bedrock.
Za uporabnika ChatGPT je to pomembnejše od samih rezultatov laboratorijskih testov. Če bo model v vsakdanji uporabi deloval tako, kot kažejo predstavitve podjetja, bi se lahko spremenil način uporabe umetne inteligence pri delu: namesto da uporabnik od ChatGPT dobi samo besedilo ali navodila, bi lahko model prevzel večji del digitalnega opravila.
To pomeni premik od pogovornega pomočnika proti sistemu, ki lahko nalogo razume, jo razdeli na posamezne korake in pri njenem izvajanju uporablja različna digitalna orodja.
Največji preskok je pri uporabi računalnika
OpenAI je ob predstavitvi objavil vrsto rezultatov preizkusov, ki kažejo predvsem napredek pri uporabi računalnika, programiranju, znanstvenem delu in zahtevnejših večstopenjskih opravilih.
Na preizkusu OSWorld 2.0, ki meri sposobnost dela v računalniškem okolju, je Astra po podatkih OpenAI dosegla 72,6 odstotka, GPT-5.6 Sol pa 65,7 odstotka. OpenAI navaja, da je Astra pri tej simulaciji dosegla boljši rezultat ob približno 47 odstotkov krajšem času na nalogo.
Še izrazitejša razlika se je pokazala pri AutomationBench, namenjenem zahtevnejšim avtomatiziranim opravilom. Astra je dosegla 41,4 odstotka, GPT-5.6 Sol pa 18,1 odstotka.
Toda pomembnejša od posamezne številke je smer razvoja. Tekmovanje med najzmogljivejšimi modeli se vse manj vrti samo okoli vprašanja, kateri poda boljši odgovor, in vse bolj okoli tega, koliko resničnega dela lahko umetna inteligenca opravi brez stalnega vodenja človeka.
Z večjo močjo prihajajo tudi nova tveganja
Prav večja samostojnost odpira vprašanje varnosti. GPT-6 Astra je prvi OpenAI model, ki je po okviru podjetja Preparedness Framework na področju kibernetskih zmogljivosti dosegel stopnjo »Critical«.
Kot pojasnjuje OpenAI Safety, lahko Astra z ustreznimi orodji in dostopom odkrije prej neznane varnostne pomanjkljivosti in razvije nove načine njihovega izkoriščanja tudi pri dobro zaščitenih sistemih, ne da bi človek usmerjal vsak posamezen korak. Zaradi teh sposobnosti je podjetje pred širšo uvedbo okrepilo zaščito pred morebitnimi zlorabami.
Različica Astre, namenjena širši uporabi, bo zato zavračala nekatere naprednejše kibernetske zahteve, med drugim izdelavo delujočih demonstracij za izkoriščanje ranljivosti. OpenAI želi manj omejen dostop do določenih obrambnih zmogljivosti postopoma omogočati preverjenim strokovnjakom.
Zmogljivejši modeli hkrati odpirajo širše vprašanje, kako hitro lahko nadzor in zakonodaja sledita njihovemu razvoju. V Evropi se s podobnimi vprašanji ukvarjajo tudi evropska pravila za umetno inteligenco, saj sistemi umetne inteligence vse pogosteje ne ustvarjajo samo vsebine, temveč lahko uporabljajo programsko opremo in izvajajo konkretna opravila.
Je to že začetek obdobja AGI?
Predstavitev GPT-6 Astra je odprla še precej večje vprašanje. Predsednik OpenAI Greg Brockman je ob predstavitvi govoril tudi o možnosti, da bi lahko na sedanje obdobje nekoč gledali kot na začetek obdobja umetne splošne inteligence oziroma AGI.
Toda med takšno oceno in trditvijo, da je AGI že dosežena, je pomembna razlika. Za umetno splošno inteligenco ni enotno sprejete meje, posamezni rezultati na testih pa sami po sebi njenega obstoja ne dokazujejo. Brockmanove besede je zato treba razumeti kot njegovo oceno pomena razvoja najzmogljivejših modelov, ne kot dokaz, da je AGI že tukaj.
Astra kljub temu kaže pomemben premik. ChatGPT se je začel kot sistem, s katerim se je uporabnik predvsem pogovarjal. Z novimi generacijami postaja vse bolj orodje, ki lahko informacije poišče, dela z različnimi programi in del naloge tudi izvede.
Pravi preizkus se začne pri uporabnikih
Laboratorijski rezultati pokažejo, česa je model sposoben v nadzorovanih razmerah, ne povedo pa še, kako zanesljiv in uporaben bo pri vsakdanjem delu. Prav to bo za GPT-6 Astra eden najpomembnejših preizkusov.
Če se bodo napovedane sposobnosti prenesle v vsakdanjo uporabo, bo največja sprememba morda manj spektakularna od razprave o AGI, vendar za uporabnike precej bolj oprijemljiva: ChatGPT ne bo več samo povedal, kako nekaj narediti, ampak bo vse pogosteje lahko del tega dela opravil sam.
GPT-6 Astra zato ni zanimiva le zaradi tega, kaj zna danes, temveč predvsem zaradi vprašanja, koliko dela bomo umetni inteligenci pripravljeni prepustiti jutri.