Septembrska jutra počasi postajajo hladnejša in kopanje v naravi za večino ljudi ni več prva misel ob načrtovanju izleta. Toda med dolenjskimi griči obstaja kraj, kjer voda ne sledi letnim časom. Izpod skale prihaja termalni izvir, ki ima skozi vse leto med 21 in 25 stopinj Celzija – okoli njega pa ni hotelskih kompleksov, toboganov ali velikih bazenov.

Klevevška Toplica med dolenjskimi griči skriva naravni termalni izvir, katerega voda ima skozi vse leto med 21 in 25 °C. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Med dolenjskimi griči čaka Klevevška Toplica

Gre za Klevevško Toplico oziroma Klevevž v občini Šmarješke Toplice. Potok Radulja je tukaj izdolbel slikovito sotesko z manjšimi slapovi in tolmuni, ob njenem koncu pa pod večjo skalo na površje prihaja hipotermalni izvir.

Voda se zbira v manjšem bazenu. Po podatkih Občine Šmarješke Toplice ima Klevevška Toplica od 21 do 25 stopinj Celzija in je primerna za kopanje.

Toda tu je pomembna razlika: 25 stopinj ni temperatura vročega zdraviliškega bazena. Voda je lahko tudi bližje 21 stopinjam, zato Klevevža ne gre primerjati s klasičnimi ogrevanimi termalnimi bazeni. Čar zgodnje jeseni je predvsem v kontrastu – zrak postaja hladnejši, temperatura izvira pa ostaja razmeroma stabilna.

Brez ploščic in ležalnikov – okoli vas je soteska

Prav to Klevevž ločuje od klasičnih slovenskih term. Namesto velikega kopališkega kompleksa obiskovalca pričakajo gozd, skale, Radulja in majhen bazen termalne vode.

Po podatkih Šmarješke v Srcu so domačini naravni termalni vrelec ogradili in tako je nastal bazen, kakršnega obiskovalci poznajo danes. Ob vznožju zadnjega slapu se začne soteska Radulje, ki jo zaznamujejo manjši slapovi in tolmuni, na nasprotni strani pa sta vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo.

In le nekaj korakov od vode se skriva podrobnost, zaradi katere je ta kraj precej bolj nenavaden, kot je videti na prvi fotografiji.

Pod površjem se skriva slovenska posebnost

Spodnja Klevevška oziroma Ajdovska jama je po navedbah lokalne turistične organizacije edina doslej znana topliška jama v Sloveniji. V klevevških jamah so odkrili tudi endemične podzemne živali, v Zgornji Klevevški jami pa prazgodovinsko keramiko.

Na razmeroma majhnem območju se tako srečajo termalni izvir, jamski svet, soteska in ostanki nekdanjega gradu. Grad Klevevž sega v leto 1265, danes pa so od nekdanjega posestva ohranjeni le deli grajskega zidu, gospodarska poslopja in ostanki parka.

Slovenija je sicer izjemno bogata z vodnimi naravnimi znamenitostmi. Nekaj smo jih na Dnevnih Novicah že predstavili med najlepših naravnih izvirov v Evropi, Klevevž pa ima povsem drugačen adut: termalna voda tu prihaja na površje skozi vse leto.

Fotografije lahko ustvarijo napačen vtis

Klevevž ni urejen wellness in prav tako ni več kraj, za katerega bi vedeli samo domačini. Bazen je razmeroma majhen, zato je lahko izkušnja ob večjem številu obiskovalcev precej drugačna od samotnega prizora s fotografij.

Še pomembneje je, da Klevevške Toplice ne zamenjujemo z urejenim kopališčem. Občina sicer navaja, da je toplica primerna za kopanje, vendar gre za naravno okolje. Država opozarja, da se redno spremljanje kakovosti vode izvaja na uradno določenih kopalnih vodah, zato kopanje v naravi zahteva tudi nekaj lastne previdnosti.

Prav ta prvinskost je del privlačnosti Klevevža, hkrati pa pomeni, da obiskovalec ne sme pričakovati infrastrukture in nadzorovanih pogojev, kakršne pozna iz termalnega kopališča.

Pred obiskom velja poznati pravila

Klevevška Toplica je naravna vrednota, zato na območju velja poseben režim. Občina Šmarješke Toplice določa, da obiskovalci vozila pustijo na javnem parkirišču v Slapah oziroma na za to označenih parkirnih mestih. Na območju naravne vrednote je promet z vozili prepovedan z določenimi izjemami, dostop pa je mogoč peš in s kolesom.

Prepovedani so tudi kampiranje in taborjenje, kurjenje, organiziranje zabav, prekomeren hrup, odlaganje odpadkov ter prosto gibanje in kopanje psov. Za septembrski obisk je pomembna še ena podrobnost: zadrževanje obiskovalcev je dovoljeno med 6. in 22. uro.

Ta pravila niso nepomemben dodatek. Klevevž ostaja privlačen prav zato, ker je njegova okolica predvsem naravni prostor in ne kopališki kompleks.

Jesen mu da povsem drugačen značaj

Poleti je majhen termalni bazen predvsem nenavadna postojanka ob raziskovanju soteske. Ko jutra postanejo hladnejša, pa ista voda dobi drugačen značaj. Temperatura izvira se zaradi prihoda jeseni ne dvigne – spremeni se temperatura okolice in z njo občutek ob vodi.

Klevevž zato ni slovenska različica vročih termalnih lagun in tega niti ne potrebuje. Njegova posebnost je veliko preprostejša: sredi dolenjske narave lahko na enem izletu odkrijete sotesko, majhne slapove, jamski svet, ostanke nekdanjega gradu in izvir, katerega voda ima skozi leto med 21 in 25 stopinj Celzija.

Ko se poletje začne umikati hladnejšim jutrom, Klevevž pokaže, da se sezona nenavadnih izletov ob vodi še zdaleč ni končala.