Evropski simpozij hrane bo v Ljubljani letos na sporedu med 5. in 7. novembrom. Potekal bo pod sloganom ‘Dobra hrana je več kot le stvar dobrega okusa’, postregel pa bo z zgodbami posameznikov, ki spreminjajo ustaljen način pridelave in uživanja hrane v smeri trajnostne prihodnosti. Letos pa bodo tudi presenetljivo kritični, oziroma kar samokritični.
Ana Roš in Andrea Pertini na enem od prejšnjih simpozijev (foto: European Food Summit)
Novembra se v organizaciji Evropskega simpozija hrane v Ljubljani znova obeta izjemno pester tridnevni program, kjer bodo poleg tujih strokovnjakov z različnih področij, ki so tako ali drugače povezan s hrano in s trajnostjo, prisotni tudi vrhunski slovenski kuharski mojstri, vinarji in lokalni pridelovalci, ki bodo s prisotnimi delili svoje življenjske zgodbe in izkušnje. Bodo pa na letošnjem simpoziju tudi precej kritični.
»Čas je, da na Evropskem simpoziju hrane poskusimo plavati proti toku, razmišljamo na glas, šepetamo, ko vsi kričijo. In vsujemo nekaj zrn peska v motor, samo toliko, da upočasnimo kolesje. Da ga zaustavimo in opozorimo na konformizem, oportunizem, lobiranje, lažno pripovedovanje, zvijače, zastarele okuse gastronomske korektnosti, vpadljivost in plastičnost pop kulture ter propadajoče jezike mainstreama.
In s prstom pokažemo na vse dobičkonosne profile, ki so dandanes osnova tega neskončnega kulinaričnega razkazovanja. Če nam ne spodleti v celoti, bo simpozij veliko bolj zabaven od ležanja na kavču med gledanjem vaše najljubše kuharske oddaje,« je drzno napovedal svetovno priznani italijanski kulinarični strokovnjak Andrea Petrini, ki je hkrati kurator simpozija in tudi član strokovnega sveta Evropskega simpozija hrane.
Preostala dva člana sta bila doslej ambasadorka za gastronomski turizem pri Svetovni turistični organizaciji Združenih narodov in obenem kuharska mojstrica Ano Roš ter direktor podjetja Jezeršek gostinstvo Martin Jezeršek. Letošnja kadrovska novost pa je nova članica strokovnega sveta danska raziskovalka Afton Halloran. S skupnimi močmi bodo poskusili vplivati na spremembe nekaterih navad in ustaljenih praks na področju prehranjevanja.
V državah članicah Evropske unije se namreč vsako leto zavrže skoraj neverjetnih 88 milijonov ton hrane, medtem ko si istočasno kar 38,5 milijona Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Ker tako veliko razhajanje predstavlja hkrati tudi ogromno družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo, čaka Evropsko unijo pri reševanju te problematike še precej dela.