Naslovnica Svet & EU Evropski parlament ne bo dopustil finančnih rezov v Skladu za pravični prehod

Evropski parlament ne bo dopustil finančnih rezov v Skladu za pravični prehod

Avtor: Spletno Uredništvo

Z Evropskega parlamenta so se pred septembrskim parlamentarnim zasedanjem lotili pojasnjevanja podrobnosti o načrtovanem dolgoročnem prehodu EU na ogljično nevtralno gospodarstvo, regijam držav članic EU, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, ter tudi funkciji novega Sklada za pravični prehod.

Evropski parlament ne bo dopustil finančnih rezov v Skladu za pravični prehod

Skoraj v vsaki državi EU so področja, kjer so prisotni rudniki in so tudi škodljivi izpusti večji (foto: pikist.com)

 

Kot je znano, si je Evropska unija si zadala za cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna, kaj je osrednji del prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam. Da bi izpolnili ta dolgoročni cilj, je nujen prehod na nizkoogljično gospodarstvo, to pa predstavlja posebno veliki izziv za tiste evropske regije, ki so se doslej zanašale predvsem na fosilna goriva in na podobne močno ogljično intenzivne panoge.

Za te in za vse ostale regije je Komisija EU že januarja letos pripravila načrt za vzpostavitev Sklada za pravični prehod. Slednji predstavlja zgolj del načrta EU za podnebno financiranje v višini 1000 milijard evrov, služil pa naj bi za podporo pri upravljanju družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov pri prehodu. Evropski parlament bo sicer o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo prihodnji teden.

Že na julijskem plenarnem zasedanju pa je Parlament EU ostro pozval Svet EU, da naj niti slučajno ne poskuša pot pretvezo odpravljanja posledic koronavrusa izpeljati obsežne reze v sredstva Sklada za pravični prehod in tudi v sredstva InvestEU. Ta dva instrumenta sta namreč del dolgoročnega evropskega ‘Zelenega dogovora’ in se ju zato seveda ne bi smelo finančno omejevati.

Sicer naj bi bila sredstva iz Sklada za pravični prehod namenjena predvsem tistim regijam držav članic EU, ki se soočajo z največjimi ekološkimi izzivi. To so regije oziroma področja, kjer so prisotne obsežne dejavnosti z visokimi izpusti ogljika, katere uporabljajo fosilna goriva (premog, lignit, šoto in oljne skrilavce). Pri delitvi sredstev pa bodo upoštevane tudi ekonomske razmere v državi.

Odbor za regionalni razvoj (REGI) je glede tega že pred časom predlagal, naj se uvede izjema glede naložb v naravni plin v najbolj obremenjenih regijah in naj se projekti, ki ustrezajo kriterijem ter pomagajo najbolj ranljivim skupinam, sofinancirajo kar v višini do 85%. Prav tako naj bi se najmanj razvitim regijam zagotovila dodatna pozornost, za tiste države, ki bodo najhitreje zmanjšale svoje izpuste toplogrednih plinov, pa naj bi se uvedlo nagrajevanje.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.