Medtem ko se trenutno strukture Evropske unije ukvarjajo predvsem s posledicami pandemije koronavirusa, pa je Solidarnostni sklad EU nakazal Italiji, Španiji, Portugalski in Avstriji 279 milijonov evrov za sanacijo posledic hudih neviht in poplav, ki so te države prizadele lani.
Kar 211,7 milijonov evrov pomoči bo za Italijo, vprašanje pa je, kako bo ta denar resnično porabljen (foto: pixabay.com)
Člani odbora za proračun v Evropskem parlamentu so z glasovanjem potrdili predlog o 279 milijonih evrov pomoči, ki jih bo EU zaradi katastrofalnih vremenskih nesreč v letu 2019 namenila štirim najbolj prizadetim državam – Avstriji, Italiji, Portugalski in Španiji. Pomoč, ki jo bodo črpali iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), je bila dodeljena soglasno – z 38 glasovi za, nobenim proti in brez vzdržanih glasov.
Vse vremenske ujme so se zgodile lani jeseni. Septembra 2019 je so hude poplave prizadele štiri regije na jugovzhodu Španije, za odpravo škode pa je bilo sedaj dodeljenih 56,7 milijona evrov. Portugalsko otočje Azorov je oktobra 2019 prizadel orkan Lorenzo – dodeljenih je bilo 8,2 milijona evrov pomoči. Večino italijanskega ozemlja je lani oktobra in novembra prizadela serija neurij, ki so povzročila hudo škodo in ekstremno poplavo v Benetkah.
Italija bo zato dobila kar 211,7 milijonov evrov pomoči. Nazadnje pa se je lani novembra tudi Avstrija spopadla s hujšimi poplavami, predvsem na Koroškem in vzhodnem Tirolskem. Ker je bila tam škoda manjša, bodo Avstrijci iz Solidarnostnega sklada prejeli le 2,3 milijona evrov. Z dodeljenim denarjem bodo v vseh 4 državah obnavljali infrastrukturo in tudi spodbujali zagon gospodarstva v najbolj prizadetih področjih.
Sicer pa denar ne bo nakazan kar čez noč, saj morajo svoje soglasje najprej dati še poslanci na junijskem plenarnem zasedanju Parlamenta EU, odločitev pa morajo potrditi še na Svetu EU. Zgodba pa ima tudi temno stran – poplave v Bentkah naj bi preprečil orjaški sistem zapornic, ki ga gradijo že od leta 2003 in še vedno ni znano, kdaj bo končan. En od prvih vzrokov za zamude je preiskava zaradi korupcije, ko je že leta 2014 italijanska policija aretirala 35 ter preiskala še vsaj 100 funkcionarjev, politikov ter izjavajalcev del.
Izkazalo se je, da je celoten projekt zapornic ‘Mose’ (oz. slov. Mojzes) ena velikanska sistemska korupcija, kjer je bil osnovni cilj ilegalno pridobivanje državnega denarja. Dokončanje dragih zapornic, kar bi predvisdoma dokočno rešilo Benetke pred vsemi poplavami, pa ni bilo v prvem planu. Logika skorumpiranih ‘pijavk’ je enostavna – več časa, kot traja projekt, več denarja lahko pokrademo.