Naslovnica Svet & EU EU o klimatskih spremembah in tudi o prihodnosti Arktike

EU o klimatskih spremembah in tudi o prihodnosti Arktike

Avtor: Spletno Uredništvo

Tudi v zadnjih tednih smo bili v Sloveniji priče ekstremnim vremenskim ujmam, ki so posledica segrevanja ozračja in klimatskih sprememb. Evropska unija se s to problematiko ukvarja že dlje časa in vse bolj intenzivno. Prejšnji mesec je med drugim odprla tudi debato o prihodnosti politike EU glede Arktike.

 EU o klimatskih spremembah in tudi o prihodnosti ArktikeNajbrž podnebne spremembe nikjer niso tako opazne kot na Grenlandiji – na fotografiji je glavno mesto Nuuk (foto: needpix.com)

 

Sedanji podnebni cilji EU so bili določeni že v podnebno-energetskem svežnju ukrepov leta 2008, ko je EU napovedala, da bo do letos izpuste toplogrednih plinov znižala za 20 % v primerjavi z letom 1990. Pri temu je bila EU uspešna, saj so bili izpusti toplogrednih plinov že predlani za 23,3 % manjši kot leta 1990. Vendar pa so cilji za obdobje do leta 2030 in do leta 2050 precej bolj ambiciozni.

»Vendar bo glede na zadnje napovedi držav članic, ki v projekcijah upoštevajo trenutno veljavne ukrepe, do leta 2030 zmanjšanje le 30-odstotno. Cilj EU za 2030, zastavljen leta 2008, je 40-odstotno zmanjšanje emisij glede na 1990, Parlament pa si prizadeva za še bolj ambiciozen cilj, 55-odstotno zmanjšanje,« so spomnili s Parlamenta EU, kjer so lani novembra celo razglasili ‘izredne podnebne razmere’.

Ob tem so pritisnili na Evropsko komisijo, naj vse bodoče predloge pripravlja tako, da se zagotovi drastično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in da se globalno segrevanje zaustavi pri 1,5 °C. Komisija je nato predstavila ‘Evropski zeleni dogovor’, načrt za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Prejšnji mesec pa se je EU posvetila tudi Arktiki, kjer vpliv segrevanje ozračja najbolj opazen.

»Podnebne spremembe drastično spreminjajo regijo in povečujejo njen geopolitični pomen, zaradi česar številni akterji skrajni sever vidijo kot območje za nove strateške in gospodarske priložnosti. Zagotoviti moramo, da bo Arktika še naprej območje nizke napetosti in miroljubnega sodelovanja, kjer se težave rešujejo s konstruktivnim dialogom. EU mora biti v celoti pripravljena na učinkovito upravljanje nove dinamike v skladu z našimi interesi in vrednotami,« je izjavil visoki predstavnik EU Josep Borrell.

Evropska skupna politika glede Arktike je bila prvič opredeljena leta 200, od leta 2016 pa ima za prednostne naloge podnebne spremembe in varovanje arktičnega okolja, trajnostni razvoje Arktike in okoliških regij ter mednarodno sodelovanje na področju vprašanj, ki zadevajo Arktiko. Sicer se problemi Arktike izmed držav EU tičejo predvsem Norveške, Švedske in Finske. Posebna zgodba pa je z Dansko.

Največji otok v Arktiki (in na svetu) Grenlandija je namreč uradno še vedno del Danske, čeprav so se že pred dobrim desetletjem začeli procesi osamosvojitve. Lani avgusta pa je sedanji ameriški predsednik Trump dobil eno svojih prepoznavnijh genialnih idej in sicer je predlagal, da bi ZDA od Danske kar kupile celotno Grenlandijo.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.